Zaključek ortodontskega zdravljenja
Pa je le prišel ta dan. 🙂 Saj ni bilo tako zelo hudo, vendar ko veš, da boš kmalu snel zobni aparat za vedno, se tega trenutka pač veseliš. Priznam, da sem zadnje tedne že komaj čakal, da pride 20. avgust, ko mi je Dr. Katja iz ordinacije Ortodent odstranila zobni aparat.
Od namestitve zobnega aparata (13. 11. 2017) je tako minilo malo več kot 1 leto in 9 mesecev. Moramo priznati, da je vse skupaj res potekalo brez vseh zapletov.
Še največ težav sta mi povzročala transpalatinalni lok (v začetnih mesecih) in pa različne gumice, ki sem si jih moral nameščati v vseh mogočih položajih. In pa seveda dan oz. dva po vsakem pregledu so bili zobje kar boleči, a to s časoma potem predstavlja le neprijetnost, na katero se pač navadiš in prilagodiš.
Ko mi je dr. Katja snela zobni aparat, mi je na notranjo stran obeh zobnih lokov namestila tanke žičke, ki poskrbijo, da se zobje ne morejo nikamor premakniti. So povsem nemoteče, tako, da povsem pozabim, da jih imam.
Hkrati pa mi je vzela odtis na podlagi katerega so mi naredili nov invisalign zobni aparat. Kaj?? Ja, tudi po snetju fiksnega zobnega aparata bom ponoči kakšno leto ali dve nosil snemljiv zobni aparat. Predvsem preventivno, da zobje res ostanejo povsem poravnani.
Vendar mi to res ne povzroča nobenih neprijetnosti. Invisalign aparat se namreč zelo enostavno namesti, prav tako se enostavno čisti.
Tekom ortodontskega zdravljenja je bilo cel kup smešnih prigod, seveda predvsem na moj račun:
- Prvih nekaj dni sem imel težave pri hranjenju, saj se mi je hrana zatikala ob lok in ko se mi je prvič zaletelo, sem spuščal takšne zvoke, da so vse punce v hiši bile v trenutku pri meni. Še tašča je priletela na pomoč. Ni bilo druge kot, da sem preklopil na bolj redko hrano. Juhice in čokolino. Čokolino in juhice. Tako je bilo prvih nekaj dni. Punce doma so si me malo privoščile in so me klicale “dojenček”.
- Všeč mi je bilo, da je bil zobni aparat skoraj neviden. Ko sem se pogovarjal z ljudmi, ga ti včasih sploh niso opazili. Sem se moral včasih kar na silo smejati, če sem ga želel pokazati in se pohvaliti. 🙂
- Tekom pregleda sva imela z dr. Katjo zanimiv pogovor. Vprašala me je, če so me pretekli mesec kaj boleli zobje? “Pa niti ne, zobje so me veliko bolj boleli po prvi namestitvi aparata,” sem ji hrabro odgovoril. Rekla mi je, da je bolečina zelo različna od posameznika in njegovega praga bolečine in da si nekateri občasno pomagajo s kakšnimi analgetiki. Med pogovorom mi je namignila, da me znajo zaradi teh gumic sedaj kak dan ali dva nekoliko bolj boleti zobje. Samozavestno sem se sam pri sebi nasmehnil, kakopak jaz sem pa ja pravi maratonec, ki ga bolečina ne vrže iz tira. Svoje telo mučim na tekaških treningih. Kakšni analgetiki neki. Kakšna bolečina neki pri nošenju zobnega aparata.
- 12 ur potem: Še isti večer in še bolj naslednji dan, so me res zelo boleli zobje. Najbolj do sedaj. Počutil sem se kot dojenček brez zob. Spet sem bil na redkih juhah. Imel sem občutek, kot da bi nekdo želel, da sem tiho. Namreč pri vsakem odpiranju ust sem dobil opozorilo, da je bolje, da jih ne odpiram.
- Z gumicami v ustih sem se prvi trenutek počutil kot Steve Buscemi z masko na obrazu – v filmu Letalo prekletih (Con Air).
- Priznam, da sem se precej nelagodno počutil ob dejstvu, da bom šel prvič na puljenje zoba. Poslušal sem nekatere zgodbice sodelavcev in prijateljev, ki so opisovali, da je puljenje trajalo več kot pol ure, da zob nikakor ni želel ven, bojda je od napora tekel tudi švic zobozdravnice na njihov obraz ipd. Slišal sem tudi zgodbice o nekajdnevnem okrevanju in bolečinah po posegu. Vsako takšno zgodbico sem seveda jemal z rezervo. Kljub temu pa me je, kot pravi dr. Stare, zvijalo v drobovini, ko sem pomislil na puljenje zoba.
- Zadnje pol ure je bilo nekako takole: parkiram, na stranišču v bližnji gostilni, hoja do ordinacije, čakalnica, gledam rdeče sedeže v čakalnici, na stranišču, stopicam z nogami, na stranišču, razmišljam o sedežih v čakalnici. Nato sem zaslišal glas dr. Žganka: “G. Bauman”.
- Ko sem ves bled in prestrašen vstopil v čakalnico, sem zagledal velike rdeče stole in za trenutek sem moral stopiti korak nazaj in pogledati ali sem sploh prišel v zobno ordinicijo ali morda v “masažni” salon. Če me ne bi bilo tako strah, bi dr. Žganka vprašal kje jih je kupil.
- Na zadnjem pregledu (na silvestrovo) sem s strani dr. Katje dobil dodatno presenečenje: dve gumice na vsaki strani, torej skupaj štiri. Hura! 🙂Do sedaj sem vedno imel samo dve gumici, sedaj ko že moji zobje izgledajo kot v kakšni TV reklami za zobno pasto, pa kar štiri.
Kaj reči ob zaključku. Mislim, da je to bila ena izmed mojih najboljših odločitev v življenju. Po ortodontskem zdravljenju imam popolnoma ravne zobe. Zaradi tega sem bolj samozavesten, še najbolj pri službenih javnih nastopih in pri aktivnostih v okviru bloga Gremo na OFF.
Prednost poravanih zob je tudi ta, da jih lahko sedaj bolje očistim, kar bo zagotovo vplivalo, da bodo moji zobje še veliko let močni in zdravi.
Zagotovo bi se še enkrat odločil isto!
Vse objave, ki sem jih pripravil na temo zobnega aparata najdete tukaj. Ali pa si kliknete na kakšnega od spodnjih blogov.
Zobni aparat pri 34 letih – prva kriza srednjih let?
Kako sem “preživel” prvi teden nošenja zobnega aparata
Kako sem “preživel” prve tri mesece nošenja zobnega aparata
– – – – –
S Katjo sva pred časom v sklopu bloga odprla spletno trgovino, v kateri prodajava različne unikatne izdelke. Zaenkrat imava na voljo unikatne emajlirane džezve in lončke z različnimi napisi. Če vas zanima si lahko spletno trgovino pogledate na naoff.si/trgovina.
1 thought on “Zaključek ortodontskega zdravljenja”
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
[…] Zobni aparat – Po skoraj dveh letih sem snel fiksni zobni aparat. Da sem se odločil za ortodontsko zdravljenje, je bila res odlična poteza. Pa čeprav sem imel pred začetkom precej pomislekov. Več o samem poteku zdravljenja, si poglejte tukaj. […]