Tour de France – Ogled etap in kolesarjenje po prelazih

tour de france kolesarjenje

Povzetek

Vsi, ki spremljate moj blog, že zagotovo veste, da sem velik navdušenec športnega dogodka Tour de France in tudi velik navijač Primoža Rogliča. O tem sem v preteklosti večkrat pisal na blogu.

Svojo strast do kolesarjenja in spremljanja dirke Tour de France sem prenesel tudi na Katjo, kar me izredno veseli. 🙂 Tako sva lani delček glavnega dopusta z avtodomom namenila ogledu dveh etap Tour de France. Na najino žalost je ravno na dan etape v Tignesu Primož zaradi poškodbe odstopil iz dirke, tako da ga nisva imela sreče videti na cesti.

Letos sva imela 10. obletnico poroke in za darilo sva se odločila (Katja predlagala!), da si podariva krajši roadtrip s šotorom po francoskih Alpah. To odločitev sva sprejela že pozimi. Ob tem sva seveda upala, da bova končno lahko držala pesti za Primoža in sočasno seveda tudi za vse ostale, predvsem slovenske kolesarje.

Najin kratek športni oddih je bil izjemen. Preživela sva nekaj zelo lepih dni, ki nama bodo ostali v spominu za vedno. Žal je ponovno razpoloženje ob spremljanju odločilnih etap na Tour de France zasenčili Primožev padec in poškodba, a tokrat sva vsaj lahko navijala zanj ob prihodu v cilj.

Sva pa vesela, da sva v cilju spremljala letos odločujočo etapo na Col du Granon in naslednji dan tudi kraljevsko etapo na Alp-d’Huez. Ob tem sva na oba znamenita prelaza tudi prekolesarila in se ob tem s kolesi povzela še na dva prelaza Col du Lauratet in Col du Galibier (2.642 m), ki velja za najvišjo točko, ki jo prečka Tour de France.

Spodaj si lahko pogledate vlog najinega kolesarskega oddiha.

Stroški potovanja

Za vse, ki vas zanima koliko stane takšen roadtrip do francoskih Alp, posredujem vse najine stroške.

Stroški goriva: 190 €
Stroški cestnin: 125 €
Stroški nočitev: 132 € (4x nočitev po 33€)
Stroški ostalo (hrana, pijača, sladoledi, spominki, ipd): cca. 150 €
Prevoženih km: 1.850 km

Kolesarska oprema

Jaz sedaj že drugo leto zapored kolesarim na kolesu Giant TCR, s katerim sem precej zadovoljen. Tukaj si lahko pogledate posnetek kolesa, ki sem ga naredil v prvih dneh nakupa.

Tekom zime sva s Katjo razmišljala, da bi bilo super, če bi lahko skupaj šla na kak kolesarski izlet. Imela sva v mislih predvsem zahtevnejše gorske prelaze v Alpah. Tako sva prišla do ideje, da bi bila super kombinacija, da bi se mi Katja na zahtevnejših kolesarskih turah pridružila na električnem kolesu. Jaz bi se kot “nadobudni kolesar” mučil na svoji specialki, Katja pa bi kilometre premagovala s pomočjo električnega kolesa. To se mi je zdela izjemna kombinacija, saj bi tako lahko prosti čas namenjen rekreaciji preživela skupaj.

Ob iskanju primernega e-kolesa za Katjo, sva naletela na podjetje Elpec, kjer so nama prijazni e-kolesarski svetovalci podali vse potrebne informacije. Skupaj smo nato izbrali električno treking kolo MALAGUTI Carezza TRT 4.0, za katerega smo ocenili, da je najboljša izbira za najine plane. Dogovorili smo se za dolgoročni najem tekom poletne sezone. Tukaj si lahko pogleda več o dotičnem kolesu. V Elpecu so za vse, ki bi želeli kupiti to kolo, pripravili kodo za popust pri nakupu preko spleta: TOUR10.

Pred kratkim pa sem si tudi kupil novo kolesarsko čelado, dosedanja čelada je bila sicer še vedno nepoškodovana, a stara več kot 10 let. Po temeljitem premisleku sem se odločil za znamko Rudy Project. Predvsem zaradi tega, ker so mi modeli zelo všeč in tudi na testih so se izkazale za ene najboljših kolesarski čelad. Uradni zastopnik v Sloveniji je trgovina Maxisport Čerin. Odločil sem se za model Rudy Project VENGER in moram reči, da sem z njo po prvih nekaj 100 kilometrih zelo zadovoljen.

1. dan: Vožnja iz Ptuja do Briançona

Okrog 6. ure zjutraj sva se odpravila na pot. Bil je torek in ta dan sva planirala za pot in za iskanje izhodiščnega kampa v Briançonu, kjer sva se namestila za nekaj dni. V sredo je bila na sporedu prva alpska etapa na Col du Granon, v četrtek pa je bil v Franciji praznik in na ta dan je bila na sporedu kraljevska etapa – zaključek na znameniti Alp-d’Huez. V obeh dneh so kolesarji prečkali tudi najvišjo točko toura, Col du Galibier.

Plan je bil super. Vzdušje nama je žal malenkost pokvaril Primožev padec v 5. etapi letošnje izvedbe Tour de France, ki mu je ponovno zadal precej poškodb, tako da se iz dneva v dan ni vedelo ali bo še lahko kolesaril z najboljšimi.

Takole sem razmišljal na večer, ko je Primož padel.

Za izhodišče sva si s Katjo določila mesto Briançon, ki velja za najvišje ležeče mesto v Franciji. Od tukaj so na dosegu roke številni gorski prelazi in vrhovi, zato je to idealno izhodišče za kolesarske izlete.

Briançon je mesto, ki se nahaja na nadmorski višini 1320 metrov in velja za najvišje ležeče mesto v Franciji in drugo najvišjeležeče mesto v Evropi – za Davosom v Švici. Briançon je približno 15 km stran od gorskega prelaza Montegenevre, ki je eden izmed najstarejših in najbolj pomembih gorskih prelazov iz Francije v Italijo. Mesto je razdeljeno na dva dela: spodnje mesto na sotočju rek Durance in Guisane in gornje mesto, ki ga predstavlja utrjeno staro mestno jedro.

Popoldan sva se nastanila v kampu Camping des 5 Vallées. V kampu je na voljo veliko lepih in prostornih parcel z veliko sence, kar pride v vročem poletju zelo prav. Osebje je bilo zelo prijazno. V kampu je tudi majhna trgovinica z nujnimi živili. Sanitarije so bile čiste, so pa sicer že nekoliko dotrajane. Imajo tudi zunanji bazen, vendar midva nisva našla časa za obisk. 🙂

V kampu sva si postavila šotor zraven Andreja in Tine (družinsko so potovali z avtodomom), s katerima smo si Tour de France ogledali že lani.

V Briançon sva prispela okrog 16. ure, pot je bila brez zapletov, naredila sva slabih 900 kilometrov. Po namestitvi in postavitvi šotora sva mirno preživela večer. Z Andrejem in Tino smo skupaj kovali plane za prihodnje dni.

2. dan: Kolesarjenje na Col de Granon in spremljanje etape v cilju

Sploh ne vem kje začeti?! Po zajtrku sva se s Katjo kar hitro s kolesi odpravila proti Col de Granonu. Gre za precej težak klanec, ki so ga kolesarji prekolesarili danes ob zaključku etape.

Pot do vrha je bila zame kar precej naporna, klanec je res strm, dolg 11 km, povprečni naklon je več kot 9%. Vendar ob vsej gneči in podpori ob cesti, je veliko lažje.

col du granon
Profil klanca Col du Granon


Col du Granon je visok 2.413 metrov. Na vrhu je le nekaj planinskih koč, predstavlja pa vrh tudi izhodišče za vojaški poligon francoske vojske. Do tja vodi makadamska cesta na vrhu prelaza.

Ko sva prišla na vrh sva se namestila na ciljni ravnini, se okrepčala in z zanimanjem spremljala dogajanje na velikem ekranu.
Razpleta etape ne bom podrobno komentiral, za Slovence se etapa žal ni najlepše končala. Zgleda s Katjo nimava sreče z izbiro etap. Že lani je bilo kaotično.

Tadej Pogačar je na tej etapi doživel največji poraz v svoji karieri in posledično izgubil Tour de France. Primož Roglič pa se je prelevil v super pomočnika in Jonasu tlakoval temelj za napad in osvojitev tako želene rumene majice. A ob tem je tudi sam zaostal in izgubil vse možnosti za visoka mesta na touru.

Je pa bilo zelo zabavno opazovati tekmovalce ob prečkanju ciljne črte. Oba s Katjo sva res uživala. 🙂
Ko je Primož prišel v cilj je bila Katja ob ograji tako glasna, da jo je opazil in ji vrgel bidon. 🙂 Na žalost ga ni ujela oz. jo je prehitel mlad nadobudnež in Primož ji je z nasmehom zgolj skomignil z rameni. Pa drugič. 🙂 Car, ni kaj!

3. dan: Kolesarjenje na Alp-d’Huez in spremljanje etape na ciljni črti

To je bil izjemen in nor dan. 🙂 Ta dan je bil v Franciji državni praznik in na Tour de France je bila na sporedu kraljevska etapa s ciljnim vzponom na znameniti Alp-d’Huez.

Zbudila sva se zgodaj, naložila sva kolesi v avto in se odpeljala proti vasici Bourg d’Oisans, ki se nahaja pod vznožjem Alp-d’Hueza. Vozila sva se uro in pol, namreč kolone vozil so se vile proti Alp-d’Huezu. Zdelo se nama je, da se vsi Francozi odpravljajo ob ceste.

Glede kolesarjenja do vrha pa spodnje slike povedo več kot besede. Izjemne množice kolesarjev in navijačev so se prebijale skozi serpentine, ob tem pa noro vzdušje na vsakem metru asfalta. Klanec je meni lažji od Granona, čeprav je še vedno težek. Katja se je lepo privadila na električnega Malagutija in uživala na vsakem metru tega epskega vzpona.

Alp-d’Huez je poznan predvsem kot cilj etap Toura. Sestavljen je iz 21 ovinkov oziroma serpentin. Vsi so poimenovani po zmagovalcih etap, ki so se končale na vrhu. Nadmorska višina znaša 1.850 metrov.
Alpe d’Huez ne spada med najtežje klance v Franciji, ni niti najdaljši, niti najbolj strm. V številnih pogledih ga prekašajo Mt. Ventoux, Tourmalet, Col du Galibier ipd. A že kar nekaj časa velja, da je Alpe d’Huez najslovitejši in najbolj popularni vzpon kolesarske dirke Tour de France.

Profil klanca Alpe d’Huez


Policaj nama je zvečer, ko sva zapuščala letovišče dejal, da je ta dan naokrog ob progi bilo milijon ljudi. Noro. V dolino sva prispela zelo pozno, okrog 21. ure, spust je bil zelo počasen, istočasno se je namreč spuščalo na tisoče ljudi.

Alpe d’Huez je za Tour de France res nekaj posebnega, vsa ta energija v zraku je nora. Ni naključje, da so organizatorji ta vzpon določili za zaključek kraljevske etape na dan praznika v Franciji.

Prihod kolesarjev sva si pogledala ob ciljni črti. Za nameček je Katji, Jan Tratnik dal bidon, ko se je pripeljal v cilj. Če ga ni ujela od Primoža dan prej, pa ga ima sedaj od Jana. 🙂

4. dan: Kolesarski izlet na Col du Lautaret in Col du Galibier

Po dveh dnevih kolesarjenja in ogleda etap na Tour de France, je bil ta dan rezerviran za samostojni kolesarski izlet. Po zajtrku na terasi najinega šotora, sva se okrog 10. ure iz kampa v Briançonu odpravila proti prelazu Col du Lautaret, ki leži na 2.058 metri.

Prelaz Col du Lautaret sva prevozila že dan prej, ko sva se vozila do Alpe d’Huez. Ta cesta je bila kar precej prometna, vendar je večino poti rezerviran pas za kolesarja, tako da sva se počutila varno. Vzpon na Col du Lautaret iz Briançona ni pretirano zahteven, vseskozi se sicer cesta dviga, vendar so nakloni zelo zmerni.

Profil klanca na Col du Lautaret

Na vrhu Col du Lautaret sva zavila desno proti Col du Galibierju (2.642 metrov), ki je 8. najvišji prelaz v Alpah in do sedaj najvišja točka dirke Tour de France. Vzpon je zelo slikovit, z lepimi razgledi v dolino in v visoke gore naokrog. Gre za vzpon, ki predstavlja cilj za veliko rekreativnih kolesarjev, tako da je bilo na progi in predvsem na vrhu res veliko kolesarjev.

Profil vzpona na Col du Galibier

Skupaj sva ta dan naredila 80 km in 1.400 višinskih metrov za kar sva s postanki potrebovala 6 ur. Vendar nama je uspelo. Oba sva bila zelo zadovoljna s kolesarskim podvigom.

Na zadnji večer na najinem kolesarskem potovanju sva šla še na ogled lepega mesta Briançon. Pogledala sva si tako zgornji stari mestni del, kot tudi spodnji novejši del.

Zaključna misel obiska Tour de France

Vsega luštnega je hitro konec. Tako se je tudi najin kolesarski potep po Franciji iztekel.

Zjutraj sva še zadnjič splila kavo in pojedla zajtrk, nato pa sva počasi spakirala vse stvari v avto in se odpravila proti Sloveniji.

Vsekakor vam vsem, ki bi želeli kolesariti v tem delu francoskih Alp priporočam ta kamp v Briançonu. Seveda pa ni nujno, da zgolj kolesarite, v Briançonu in okolici lahko uživate tudi na druge načine: ogled mesta Briançon, ogled okoliških vasic, vožnja na prelaze, pohodništvo itd.

Doživela sva Tour de France v najbolj pristni obliki, to pomeni, da sva na dan etap kolesarila na ciljni vzpon. Sam dogodek je res izjemen, vsaka etapa je pravi spektakel za gledalce, organizacijsko pa gre za enega najbolj zahtevnih športnih dogodkov v letu.

Prekolesarila sva naslednje prelaze oz. vzpone: Col du Granon (2.413 m), Alpe d’Huez (1.860 m), Col du Lautaret (2.058 m) in Col du Galibier (2.642 m). V treh dneh kolesarjenja se je nabralo kar 156 km in 3.700 višinskih metrov.

Preživela sva res lep in kratek dopust v dvoje, pravi zakonski teambuilding. Bilo je točno tako kot sva želela in še malo več. 🙂

Dodaj odgovor