Z avtodomom po Italiji – Toskana

Pred vami se nahaja potopis našega avtodomarskega potovanja po Italiji. Toskana je bila na našem popotniškem “to do” listku že dlje časa. Lani sva s Katjo sprejela odločitev, da raziskujemo Alpe in Provanso v Franciji, tekom zime pa sva se že kar trdno odločila, da letos obiščemo Toskano v Italiji in obiščemo tudi vasice v narodnem parku Cinque Terre.

Toskana velja za eno najlepših in tudi najbolj obiskanih regij v Italiji in vsako leto jo obišče milijone ljudi iz vsega sveta. Toskana je po vsem svetu znana po umetnosti ter zgodovini, ki se prepletata z izjemno pokrajino večinoma v obliki gričevja.

Toskana se lahko pohvali s šestimi lokacijami, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine: zgodovinsko središče Firenc, zgodovinsko središče Siene, Stolnični trg v Pisi, zgodovinsko središče San Gimignana, zgodovinsko središče Pienze in pokrajina Val d’Orcia.

Toskana nas je povsem navdušila, tako da jo zagotovo še obiščemo. Toskana in Italija nasploh je avtodomarjem zelo prijazna dežela. To pomeni, da je povsod veliko postajališč in kampov, kjer smo lahko parkirali in oskrbeli naš avtodom. Obiskali in pogledali smo si bolj kot ne vse najbolj znamenite turistične destinacije v Toskani, namerno smo se izognili le največjemu toskanskemu mestu Firence.

Potovanje z avtodomom v 5-članski družini je zabavno, vznemirljivo in tudi pestro. Gre za pravi družinski teambuilding, kjer je potrebno veliko komunikacije, usklajevanja želja in potrpežljivosti iz vseh strani. Ponosen sem na svoje punce, da to zmorejo. S Katjo se zavedava, da naša potovanja niso vedno preprosta, z avtodomom vedno želimo čim več doživeti, tako da počitka in lenarjenja v kampih ni veliko. Za počitnice, kjer lenarimo si vzamemo čas ob Jadranski obali. V nadaljevanju sledi moj sedaj že standardni opis našega potovanja po Toskani po dnevnih. Upam, da komu pride prav.

Avtodom smo najeli v podjetju AVTODOMAR.si – Še nisi?, ki so uradni zastopnik avtodomov znamke Benimar. Tokrat smo potovali s povsem novim avtodomom Benimar M263. Vse kar se tiče avtodoma je bilo na srečo brez težav, nikjer nismo imeli kakšne zagate, le enkrat smo se nekoliko zagozdili na parkirišču, vednar smo se z mirno glavo in zbranostjo rešili iz zagate.

Povzetek

Na poti smo bili 11 dni in naredili smo nekaj manj kot 2.400 km. Za prvi dan sva si s Katjo zadala obisk mesteca Levanto, ki je super izhodišče za ogled vasic v nacionalnem parku Cinque Terre. Vsi ostali dnevi pa so bili rezervirani za raziskovanje Toskane. Spodaj si lahko pogledate zemljevid prevožene poti.

Mi smo Toskano obiskali v drugi polovici maja in lahko rečem, da je to bila iz več vidikov povsem pravilna odločitev. Na vseh destinacijah še ni bilo pretirane gneče, čeprav je ponekod že bilo polno turistov. Cinque Terre smo res da obiskali med vikendom, a moram priznati, da me je gneča na vlaku in število turistov v vasicah kar presenetilo. Prav tako me je presenetilo število turistov v Pisi in v Saturniji.

Druga prednost potovanja v Toskano izven glavne turistične sezone pa je to, da v maju še ni pretirane vročine. Tako, da če imate možnost, se le izognite poletni sezoni. Če pa ne gre, pa nič hudega, kljub gneči in vročini lahko poskrbite, da bo vaše avtodomarsko potovanje po Toskani nepozabno.

Zemljevid poti – prevozili smo 2.400 km (Toskana 2022)

Stroški potovanja

Za vse, ki vas zanima koliko stane takšno potovanje, posredujem vse naše stroške, ki smo jih imeli na našem Toskana tripu.

Stroški goriva: 408 €
Stroški cestnin: 73 €
Stroški nočitev: 202 €
Stroški ostalo (hrana, pijača, sladoledi, spominki, vstopnine ipd): 630 €
Prevoženih km: 2.400 km

Vreme

Toskana velja za regijo v Italiji, kjer pade najmanj dežja v letu. Naše potovanje je dokaz, da je temu res tako. Lahko bi rekel, da je bilo vreme kičasto. 🙂 Vseh 10 dni smo imeli prijetne temperature, tam nekje od 25 °C do 30 °C. Niti en dan nismo imeli dežja. Večino časa je bilo sončno in brez oblakov.

Najbolj “uau” trenutek

Najbolj “uau” trenutek sva s Katjo doživela, ko sva prišla na Piazza del Campo v središču Siene. O Sieni se nisva predhodno nič kaj pozanimala, zato nisva imela nobenih pričakovanj. Do centra mesta se je potrebno povzpeti po dokaj strmi poti in iz vseh strani majhne uličice vodijo do veličastnega trga Piazza del Campo, ki velja za enega največjih srednjeveških trgov v Evropi. Ko smo iz ulice prišli do trga Piazza del Campo sva imela s Katjo nekaj časa odprta usta. Sploh Palazzo Pubblico (mestna hiša) in njen stolp Torre del Mangia sta izjemna.

Najslabši trenutek

Moram reci, da na tokratnem potovanju nismo imeli nobene res slabe stvari. Morda izpostavim le to, da so bile v Pisi ulične prodajalke res nadležne. Katji niso dale miru in so ji na vsak način želele prodati pletene zapestnice za punce. Bile so res vsiljive, šle so celo tako daleč, da so zapesnice kar vrgle Katji v roko. Skratka neprijetno. Mene je takrat najbolj skrbelo to, da bi nas tekom pogovora s temi prodajalkami kdo oropal. To so namreč znani triki nepridipravov, da te nekdo zamoti, drugi pa potem izkoristi tvojo nepozornost. Na srečo se nam kaj takšnega ni zgodilo.

Družinsko zavarovanje

Za namen našega potovanja po Italiji smo pri zavarovalnici Generali sklenili WIZ zavarovanje. Smo 5-članska družina in nikoli se ne ve, kdaj si ti pripeti kakšna nezgoda, zato smo sklenili družinsko zavarovanje WIZ Tujina.

Zelo mi je bila všeč izkušnja sklenitve zavarovanja preko spleta. Vsak klik je res dobro premišljen, prav tako so vse informacije jasno in pregledno podane. Tako, da lahko takšno sklenitev zavarovanje samo priporočam.

Fotografska oprema

Za ustvarjanje fotografij za blog Gremo na OFF uporabljam brezzcrcalni fotoaparat Nikon Z 50. Tukaj si lahko preberete, zakaj sem se odločili za njegovo uporabo in kakšne so prednostni v primerjavi s fotografiranjem s telefonom. Tako sem tudi letos na našem potovanju naredil po mojem mnenju veliko lepih fotografij, ki si jih lahko pogledate v potopisu Z avtodomom po Italiji – Toskana.

1. dan: Ptuj – Nova Gorica (PZA Vrtojba)

3, 2. 1. Jupi! 🙂 Pa smo šli na novo avtodomarsko potovanje z avtodomom, tokrat po Italiji (Cinque Terre in Toskana). Ko se z avtodomom odpravljamo na pot v države zahodno od Slovenije, vedno prvo noč prenočimo na PZA Vrtojba. To nam predstavlja odlično izhodišče, tako da smo prvi dan proti večeru naredili zgolj premik iz Ptuja do Vrtojbe.

Prvi dan vsakega našega avtodomarskega potovanja je vedno vznemirljiv, a hkrati tudi malo stresen, saj je potrebno vse stvari spakirati v avtodom. Smo namreč 5-članska družina in čeprav poskušava biti z ženo čimbolj minimalistična, je pakiranje vedno naporno. No, imam občutek, da sem minimalist zgolj jaz, namreč pri stvareh, ki jih je za punce potrebno zložiti v avtodom ni konca. 🙂

Na srečo sem avtodom domov pripeljal že dan prej, tako da nisem imel prvi dan še dodatne logistike. Zadnja leta prakticirava, da si na pot vzamemo tudi nekaj že skuhane in zamrznjene hrane, to nam potem v prvih dneh potovanja precej olajša pripravo kosil. Tukaj imam v mislih razne omake za testenine in riž, letos smo zraven imeli tudi čufte v omaki, ki jih punce obožujejo.

Proti večeru smo bili pripravljeni in brez težav smo opravili prvo vožnjo od Ptuja do PZA točke na Vrtojbi.

Lokacija nočitvePZA Vrtojba
Cena nočitve: 10 €

Skupinska – pred začetkom potovanja

2. dan: Vožnja po Italiji in prihod v mesto Levanto

Na Vrtojbi smo se prebudili v sončno jutro. Nismo hiteli, zato smo si v miru pripravili zajtrk. Po njem smo natočili gorivo, saj so cene goriva v Italiji višje kot v Sloveniji. Pot smo nadaljevali do Benetk, nato pa po Padski nižini do Bologne, tam smo zavili desno proti Parmi, pri njej pa smo se usmerili proti Ligurskemu morju in okrog 17. ure smo prispeli na prvi cilj – mesto Levanto. Ta dan smo naredili dobrih 500 km, ravno prav, tako da vožnja ni bila prenaporna.

Naša želja je bila namestitev v kampu Acqua Dolce, ki pa je bil polno zaseden, zato smo bili primorani poiskati novo lokacijo za nočitev. Na obrobju mesteca je še nekaj manjših kampov, ki pa nama s Katjo niso bili všeč, niso povsem blizu mesta in železniške postaje, ki predstavlja izhodišče od kjer se lahko gre na ogled vasic.

Na koncu sva se odločila za nočitev na PZA Area Sosta Camper, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje. Na tej PZA točki je možno v celoti oskrbeti avtodom in je nekaj minut stran od železniške postaje. To nam je bilo najbolj pomembno, da naslednji dan ne bomo rabili izgubljati časa. Je pa res, da je blizu dokaj prometna cesta in železniški tiri, tako da je bilo ponoči in še bolj v zgodnjem jutru malo bolj hrupno kot ponavadi.

Ko smo se namestili, smo si skuhali pozno kosilo, se najedli in se nato odpravili na sprehod do morja in tudi do centra mesta.

Levanto je popularno obalno letovišče, ki se nahaja 80 km vzhodno od mesta Genova in 20 km severozahodno od La Spezie. Mestece ima zelo dolgo peščeno plažo, v samem središču pa je na voljo veliko trgovin, restavracij in barov. Levanto za turiste predstavlja odlično izhodišče za ogled vasic v nacionalnem parku Cinque Terre.

Po sprehodu po plaži in mestecu smo se odpravili nazaj do avtodoma in šli kar zgodaj k počitku, saj je bil dolg dan za nami.

Lokacija nočitveArea Sosta Camper
Cena nočitve: 25€

3. dan: Raziskovanje vasic v nacionalnem parku Cinque Terre

Po zajtrku smo se odpravili na železniško postajo in najprej kupili celodnevno karto za vožnjo z vlakom. Nam se je najbolj splačalo kupiti družinsko karto, ki je znašala 59 €. V ceno je všteta neomejena vožnja tekom celega dne. Vlak tekom dneva vozi na vsakih 15 do 20 minut, tako da smo se hitro vkrcali in čez nekaj minut smo že bili v prvi vasici Monterosso al Mare.

Cinque Terre je nacionalni park, ki zajema 18-kilometrski pas ob obali Ligurskega morja, kjer se na strmi in klifni obali nahajajo številni zalivi in plaže. Na tem območju se nahaja 5 pravljičnih vasic: Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore. Območje je obdano z vinogradi in sadovnjaki. Določene vasice je možno obiskati zgolj z vlakom ali pa iz morske strani s čolnom. Celotno to območje je dodano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Monterosso al Mare

To je prva vasica, torej najbolj severna, če pot pričnemo v Levanto. Gre za največjo izmed petih vasic. Vasica Monterosso al Mare je razdeljena na dva dela, ki ju ločuje stolp Aurora. Nov del vasice se imenuje Fegina in tukaj se čuti turistični vrvež, s hotelskimi namestitvami in restavracijami. V starem jedru se nahajajo ruševine gradu, na ozkih ulicah se nahajajo večbarvne terasne hiše.

Od tukaj je možno iti tudi peš do naslednje vasice Vernazza, vendar je zato potrebno kupiti dodatno treking karto. Mi se pohodov nismo posluževali, tako da smo med vasicami potovali zgolj z vlakom in se nato sprehajali po njih in iskali najlepše razgledne točke.

Tukaj se nismo pretirano dolgo zadrževali, naredili smo kratek sprehod in se nato odpravili na vlak do naslednje vasice Vernazza. Po mojem mnenju je tole najmanj atraktivna vasica.

Vernazza

Ko smo prispeli v v vasico Vernazza pa sva s Katjo prvič na potovanju ostala brez besed. Gre za izjemno staro ribiško vas, pravijo celo da najbolj karaktizira Cinque Terre in Vernazza velja tudi za eno izmen najlepših vasic v Italiji. V vasici je tudi grad Belforte, ki je bil zgrajen okrog leta 1.500, njegov namen je bi izključno za varovanje vasi pred pirati.

Tukaj smo si vzeli več čas. Najprej smo se odpravili do pomola in od tam občudovali slikovice terasne hiške na strmem pobočju. Nato pa smo se še odpravili do razgledne točke, do katere vodijo strme stopnice. Od tam je pogled na vasico še iz druge perspektive.

Corniglia

Vasica Corniglia se nahaja prav na sredi nacionalnega parka Cinque Terre. Leži 100 metrov stran ob morja in je tako edina vasica, ki ni neposredno ob morju. Od železniške postaje do vasice je potrebno premagati 377 stopnic, pot do centra traja okrog 15 minut.

Corniglia ima dolgo in bogato kmetijsko tradicijo. Iz treh strani je vasica obdana s terasami in vinogradi.

Vasica je res pravljična in romantična, sploh če se nekoliko odmakneš in jo opazuješ iz daljave.

Manarola

Četrta po vrsti, če je izhodišče Levanto, je vasica Manarola. Izjemna vasica, ki je zgrajena na 70 metrov visoki skali. Velja za eno izmed najbolj očarljivih in romantičnih vasic. Ima zelo mahjno pristanišče za čolne, prav tako je trg zelo majhen, saj ni veliko prostora. V primeru neurja, ko je morje razburkano, domačini na glavno cesto iz morja potegnejo vse čolne. V ta namen je zgrajena široka cesta, ki vodi direktno v morje.

Ker je vasica zgrajena na visokem skalnem pobočju, v Manaroli ni ravne potke. Hoja med uličicami je strma, bodisi gre gor ali pa dol proti morju. Splača se povzpeti do cerkvice, kjer so v starih časih opazovali morje in ob morebitni nevarnosti so z zvonikom obveščali prebivalce.

Zelo fotogenična vasica, ki je nikakor ne smete izpustiti, če ste obiskali nacionalni park Cinque Terre.

Riomaggiore

Zadnja izmed petih vasic je Riomaggiore, ki se nahaja najbolj južno v nacionalnem parku Cinque Terre. Vasica se nahaja na strmem grebenu in barvite hiške se vzpenjajo po strmem pobočju stran od morja. Med uličicami so speljane številne strme kamnite stopnice.

Ker je bila to zadnja vasica, smo si tukaj vzeli nekaj časa in se dobro odpočili.

Vasica Riomaggiore je povezana z vasico Manarolo s peš potjo, ki je poimenovana Via dell’Amore. Gre za krajšo pohodniško pot, ki je zato zelo priljubljena. Hoja traja slabe pol ure.

Mi smo želeli iz Manarole po tej poti Via dell’Amore do Riomaggiore, vendar je žal bila pot zaprta zaradi vzdrževalnih del.

Okrog 18. ure smo šli na vlak in se odpeljali do našega izhodišča v Levanto. Super je bilo, da smo imeli avtodom zelo blizu, tako da v Levantu ni bilo potrebno daleč hoditi. Vsi smo bili po celodnevnem izletu prijetno utrujeni. S Katjo sva bila zadovoljna z izletom, vse je potekalo kot sva si planirala. Res sva si želela, da si pogledamo vseh 5 vasic.

Moram pa priznati, da naju je precej presenetila gneča v vasicah. Ne znam si predstavljati kako mora biti tukaj poleti, v polni sezoni in v vročini. Sem prepričan, da ni tako prijetno. Zato vam priporočam obisk nacionalnega parka izven sezone. Če imate možnost je maj ali september odličen termin.

Lokacija nočitveArea Sosta Camper
Cena nočitve: 25€

4. dan: Plaža v Levanto in popoldansko raziskovanje mesta Lucca

Dopoldan smo še preživeli v Levanto. Takoj zjutraj smo odšli do plaže, saj so punce imele željo se namočiti v morju. Zajtrk smo si kupili kar v pekarni. Nazaj do avtodoma smo se vračali skoz center mesteca.

Sledila je priprava avtodoma na vožnjo, izpraznil sem odpadno vodo in kaseto ter natočil svežo vodo. Tako smo sredi dneva naredili premik in se odpeljali proti popularnemu toskanskemu mestu Lucca. Namestitev smo našli blizu centra mesta, na lepo urejeni PZA točki.

Hitro smo si pripravili kosilo, kar je v praksi pomenilo, da sva segrela že od doma pripravljeno bolonjsko omako in zraven skuhala prilogo. V avtodomu je to res zelo praktično, zato priporočam, da si vnaprej pripravite kakšno kosilo.

Nato pa smo se odpravili na nekajurno pohajkovanje po mestu. Mesto Lucca je precej zanimivo in posebno, namreč okrog centra se nahaja široko obzidje, na katerem se nahaja kolesarsko-sprehajalna pot. To obzidje velja za nedotaknjeno in je res v zelo dobrem stanju. Zgrajeno je bilo v obdobju renesanse. Za eno uro smo najeli kolesarski štirikolesnik in tako na enostaven način obkrožili mesto. Nato pa smo se po uličicah še sprehodili do samega centra, si privoščili sladoled in se v mraku vrnili do avtodoma na nočni počitek.

Lucca je mesto in tudi občina v Toskani, ki se nahaja ob reki Serchio, blizu Ligurskega morja. Zanimivo iz zgodovine je, da je Lucca bila neodvisna država, ki pa se je leta 1860 po plebiscitu pridružila Kraljevini Sardiniji in Italiji. V starem mestnem jedru se nahala veliko zanimive arhitekture kot so palače, cerkve, vile, muzeji, trgi ipd.

Lokacija nočitve: PZA Lucca, Via Gaetano Luporini – Toskana
Cena nočitve: 10€

5. dan: Raziskovanje Pise in večerni prihod v Volterro

Naslednje jutro smo se odpravili do našega naslednjega cilja, to je bila Pisa. Nekaj izzivov smo imeli z iskanjem parkirišča, a smo potem le našli velik PZA, ki je deloval zelo varno. Moram povedati, da sem v Pisi bil precej previden, namreč slišal sem za nekaj neprijetnih izkušenj, tukaj imam v mislih predvsem rope v avtodome. Pisa je namreč eno izmed najbolj znanih mest v Italiji in vsako leto jo obišče milijone ljudi.

Ta PZA je bil oddaljen dobre pol ure hoje do Piazza del Duomo – svetovno znanega trga, kjer se nahaja znameniti poševni stolp in ostale pomembne zgradbe.

Odpravili smo se do avtobusne postaje v neposredni bližini PZA in še preden smo uspeli naštudirati vozni red, je že ustavil avtobus in neverjetno prijazni šofer je prišel ven in nam pomagal kupiti karte. Izkazalo se je, da je bila vožnja z avtobusom do centra Pise izjemna odločitev, namreč avtobusna linija je obkrožila mesto. Šofer je bil res prijazen in nas je točno opozoril kdaj moramo izstopiti in nam pokazal v katero smer moramo.

Ko smo prispeli do Piazza del Duomo (Stolnični trg), je bila že prava akcija. Turisti so se fotografirali na vse možne načine in pri tem na različne načine podpirali stolp. Stolp je zagotovo nekaj posebnega, nekaj nevsakdanjega. So pa na tem trgu zraven poševnega stolpa še tri zelo pomembne zgradbe: stolnica, krstilnica in monumentalno pokopališče.

Trg Piazza del Duomo predstavlja enega najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu in je že več let vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.

Poševni stolp v Pisi (Campanile) velja za enega najbolj fotografiranih arhitekturnih objektov na svetu. Gradbeniki so ga pričeli graditi že daljnega leta 1173 in kmalu po pričetku gradnje naleteli na težavo s posedanjem zaradi mehkih tal. Po skoraj 100 letih so stolp dokončno zgradili, čeprav se je vseskozi že nagibal.

Poševni stolp ima osem nadstropij in tehta 14.700 ton, v višino meri 55 metrov in do vrha vodi 296 marmoriranih stopnic. Leta 1990 so ga za desetletje zaprli za javnost in pričeli s sanacijo, namreč stolp se je takrat nagibal že za nevarnih 5,5 stopinj. Izravnali so ga na 3,99 stopinje in preprečili nadaljne posedanje tal.

Nato smo se sprehodili še skozi ostali predel mesta, si poiskali nekaj za pod zob iz bogate ulične ponudbe in se na žalost otepali uličnim prodajalkam, ki so na vsak način želele, da kupimo pletene zapestnice, zlate ure in podobno kramo. Nato smo se skozi mesto sprehodili do našega izhodišča – PZA točke, kjer smo imeli parkiran avtodom.

Dan se je prevešal v popoldan in s Katjo sva se odločila, da za nočitev poiščeva manjši in bolj miren kraj za nočitev. Tako smo se zapeljali do Voltere. In nikakor nam ni bilo žal. Parkirali smo na lepo urejeni in poceni PZA točki ob vznožju mesteca. Ko smo se najedli, smo šli na kratek sprehod, po stopnicah smo se povzpeli do obzidanega mesta na vrhu hriba.

Po mestnem vrvežu v Pisi se je bilo prav prijetno sprehoditi po majhnem mestecu, kjer je bilo vse skupaj zelo umirjeno. Voltero si bomo zapomnili po tem, da ima lep razgled po okoliški pokrajini in izjemen zgodovinski odtis. Zgodovina Voltere sega v obdobje pred 8. stoletjem pred našim štetjem in ima veliko arhitekture iz rimskega in srednjeveškega obdobja.

Lokacija nočitve: Camper Stop Area Volterra
Cena nočitve: 15 €

6. dan: San Gimignano

Po mirnem jutru in zajtrku smo se odpravili do našega naslednjega cilja, to je bilo znano toskansko mesto San Gimignano. Namestili smo se v kampu Il Boschetto di Piemma, nekaj kilometrov stran od mesta. Gre za prijeten in lepo urejen kamp, ki je povezan z redno avtobusno linijo do San Gimignano.

V kampu blizu mesta San Gimignano

Dan smo preživeli v kampu, Hana in Neža sta opravljali šolske obveznosti, Liza pa je bila v varstvu pri Katji. Sam sem sredi dneva šel tudi na kratek kolesarski krog po toskanskem podeželju. Saj veste, da rad kolesarim, tako da sem si tudi na to potovanje zraven vzel mojega Gianta. Bil je lep in topel dan, tako da sem res užival na kolesu.

Po kosilu pa smo se z avtobusom odpravili do centra mesta. Že pogled od daleč na mesto San Gimignano je fascinanten. Gre za majhno obzidano srednjeveško mestece v pokrajini Siena, ki slovi po svoji izjemni arhitekturi. Najbolj znan je po velikem številu stolpov v samem središču.

Danes je vsega skupaj 14 “srednjeveških nebotičnikov”, v najboljših časih jih je bilo tudi do 70. Zato je mesto San Gimignano večkrat poimenovano tudi kot Mesto lepih stolpov, večkrat pa ga poimenujejo tudi toskanski Manhatan v srednjem veku. Te stolpe so gradile znane in premožne družine, tako da so predstavljali statusni simbol meščanov.

Mesto nas je res navdušilo, številni mestni stolpi v centru mu dajajo mogočnost, saj je takšna arhitektura res nevsakdanja, ulice so slikovite. Zgodovinsko središče San Gimignano je pričakovano tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

V samem centru se nahaja tudi več slaščičarn (po italijansko gelaterij) in ena izmed njih ponuja tudi uradno najboljši sladoled na svetu. Tako, da na samem vhodu v gelaterijo ni možno zgrešiti napisa “World Champion” in številnih diplom v izložbi. Če je res najboljši na svetu ne bomo nikoli izvedeli, lahko pa rečemo, da je bil enako odličen kot v ostalih toskanski mestih. 🙂

Kar dolgo smo pohajkovali po središču mesta, ki je polno različnih trgovinic in restavracij. Zelo popularen je tudi vodnjak, pred katerim ljudje radi posedijo. Prav tako je lep razgled iz roba obzidja, od koder je mogoče opazovati podeželje v Toskani.

Proti večeru smo se vsedli na avtobus in “divji” šofer nam je privoščil še eno vožnjo skozi ozke ulice centra mesta, nato pa nas je odložil pred kampom. Se mi zdi, da na prav vsakem potovanju srečamo kakšnega “divjega” šoferja, ki nas vozi naokrog. 🙂

Lokacija nočitve: Il Boschetto di Piemma
Cena nočitve: 54 €

7. dan: Skok do obale do mesta Castiglione Della Pescaia

Po preživetem dnevu blizu San Gimignana, je bil ponovno čas za obisk obale. Dopoldan smo preživeli še v kampu, kjer smo pekli palačinke. S Katjo sva izbrala toskansko obalno mesto Castiglione della Pescaia, ki velja za eno najlepših toskanskih obalnih mest.

Ni sem nam mudilo, tako da smo se iz kampa odpravili sredi dneva. Namestili smo se na ogromni PZA točki blizu mesta in začuda bili povsem sami na njej.

Pojedli smo kosilo in se peš odpravili proti mestu. Najprej smo šli na peščeno plažo na kateri so se punce kopale.

Castiglione Della Pescaia je starodavno obmorsko toskansko mesto in je zgodovinsko gledano bilo zelo pomembno ribiško mesto. Sodobno mesto je nastalo okrog srednjeveške trdnjave, ki je bila zgrajena v 12. stoletju. 

Nato pa smo se odpravili še v staro mestno jedro, do katerega se je bilo potrebno povzpeti na vrha hriba. Castiglione della Pescaia je simpatično mesto, ki iz hriba ponuja lep razgled na morje.

Preden smo se vrnili do avtodoma, smo se ustavili na igralih ob vznožju mesta. Tam smo si iz ulične ponudbe hitre hrane privoščili večerjo kar na klopci. Ko smo se vrnili, se nam je na PZA točki pridružil še en italijanski avtodom, tako da smo se počutili bolj varno.

Lokacija nočitve: Area Sosta Camper PADULINE
Cena nočitve: 12 €

8. dan: Saturnia in kopanje v naravnih termah

Po zajtrku smo zapustili obalo in se odpeljali v notranjost Toskane – naš cilj je bila Saturnia. To je bila tudi najbolj oddaljena točka našega potovanja z avtodomom po Toskani. Saturnia je v bistvu ime za bližnjo vasico, naravne terme pa se po italijansko imenujejo Cascate del Mulino.

Vožnja do Saturnie je bila nekoliko bolj odročna in ovinkasta, tako da smo se vozili precej počasi. Sredi dneva smo se namestili v kampu Alveare del pinzi, si skuhali kosilo, nato pa se s skiroji in kolesom odpravili do term. Od tega kampa pa do naravnih term je dobra dva kilometra, veliko turistov je hodilo tudi peš do term. Je pa pred termami tudi veliko parkirišče, kjer je možno parkiranje.

Saturnia je najbolj poznana po naravnih termah, kjer se lahko vse leto namakamo v mineralnih bazenčkih, voda ima namreč vse leto temperaturo 37 stopinj. Ta mineralna voda ima tudi visoko vsebnost žvepla, kar se odraža v vonju. Dostop do naravnih term je brezplačen.

Naravne terme so sestavljene iz številnih naravnih bazenčkov, kjer se je možno namakati. Nad bazenčki je tudi mlin in desno od njega je slap, kjer voda priteče iz izvira in je najbolj topla.

Saturnia je prejela ime po bogu Saturnu. Legenda pravi, da naj bi se Saturn naveličal neprestaih človeških vojn in na zemljo poslal strelo, ki je povzročila čudežni izvir vroče vode in naj bi pomirila človeštvo.

Terme se splača obiskati izven popularnih turističnih ur, recimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Mi smo bili v termah okrog 17. ure popoldan. Ko smo prišli do njih, je bila še kar velika gneča, potem pa so obiskovalci počasi začeli odhajati, tako da smo lahko uživali brez gneče.

Kaj reci glede Saturnie? Vsekakor je bilo vredno obiska, punce so uživale. Je pa vonj žvepla kar močan, tako da se je tega potrebno kar navaditi. Za nas je bil to lep enodnevni izlet, več dni pa zagotovo ne bi bili tukaj.

Obstaja pa tudi alternativa za terme Saturnia, to so terme Bagni San Filippo (lokacija), ki so manjše, manj popularne in manj gneče je tam. Mi žal nismo imeli časa za obisk.

Lokacija nočitve: Area sosta Camper Saturnia
Cena nočitve: 20 €

9. dan: Vožnja po pokrajini Val d’Orcia in prihod v Sieno

Po mirnem jutri v kampu Il Boschetto di Piemma smo se počasi odpravili na odhod. Še pred tem sem oskrbel avtodom.

Naš naslednji in hkrati zadnji cilj je bilo mesto Siena. Želja je bila, da v Sieno pridemo pozno popoldan, dan pa izkoristimo za vožnjo in postanke po pokrajini Val d’Orcia, ki slovi kot najbolj fotogenični del Toskane.

Vožnja do Siene je tako potekala po lokalnih cestah. Večinoma je bila cesta dobra, primerna za avtodome. Več previdnosti je bilo potrebne pri vožnjah skozi vasice. Razgledi med dolinami in hribčki Val d’Orcie so res izjemni, zato smo se večkrat ustavili in občudovali pokrajino. Zapeljali smo se do mesta Pienzo. Želeli smo parkirati na parkirišču za avtodome, na žalost pa je tam bilo prostora za zelo malo avtodomov in vsa ta mesta so bila vsa zasedena.

Peljali smo se naprej proti Sieni in pozno popoldan prispeli na PZA točko pod mestom. Ko smo se namestili smo šli na večerjo v bližnjo restavracijo, nato pa na sprehod po starem mestnem jedru Siene. Do starega mestnega jedra se je potrebno povzpeti po griču navzgor. Za hitrejši dostop je na voljo tudi več strmih tekočih stopnic, ki smo jih vajeni videti v trgovskih centrih.

Siena je glavno mesto pokrajine Siena, v njem živi 55.000 prebivalcev in spada med najlepša srednjeveška mesta v Evropi. Razdeljena je na sedem župnij, ki jih zastopajo živalski simboli. Je mesto strmih srednjeveških ulic, ki obkrožajo Piazzo del Campo. Je tudi eno najbolje obiskanih turističnih mest v Italiji. Siena je zelo znana po konjskih dirkah Palio, ki potekajo dvakrat letno – njihova zgodovina sega v srednji vek.

Piazza del Campo, mestni trg v obliki školjke, se razprostira pred Palazzo Pubblico (mestno hišo) s svojim 102 metra visokim stolpom Torre del Mangia. Piazza del Campo je glavni javni prostor zgodovinskega središča Siene in velja za enega največjih evropskih srednjeveških trgov.

Sam pa Sieno poznam tudi iz kolesarske dirke Strade Bianche, ki je zelo pomembna in cenjena enodnevna kolesarska dirka. Cilj dirke je prav na Piazza del Campo, tako da se v zadnjih kilometrih kolesarji vzpenjajo po strmi cesti do centra Siena, kar vedno predstavlja kolesarski spektakel.

Piazza del Campo v Sieni zvečer

S Katjo sva bila navdušena nad prijetnim in živahnim mestnim utripom in pozitivno energijo v središču mesta. Center Siene z enim izmed največjih evropskih trgov Piazza del Campo in mestno hišo Palazzo Pubblico, naju je povsem prevzel. Na Piazza del Campo smo posedali kar dolgo v večer, tako da smo se komaj po 22. uri vrnili do avtodoma.

Lokacija nočitve: Siena, 50 Strada di Pescaia
Cena nočitve: 20 €

10. dan: Kolesarjenje okrog Siene in sprehod po centru mesta

To je bil naš zadnji dan v Toskani. Zgodaj zjutraj sem se zbudil in šel na en toskanski krog s kolesom. Imel sem res srečo, saj sem si čisto po naključju izbral izjemno traso, z lepimi razgledi in ravno prav zahtevno. Naredil sem dobrih 60 km in slabih 800 višinskih metrov. Bilo je super, spodaj lahko vidite traso. Toskana je res super primerna za kolesarjenje po razgibanem terenu.

 

Ko sem se vrnil do avtodoma, so bile punce že pripravljene, da se še enkrat odpravimo v center Siene. Namreč dan prej nam je bilo v centru mesta tako všeč, da smo si ga želeli pogledati še v svetlem. Hkrati so punce še “morale” kupiti spominke, za trajni spomin našega potovanja po Toskani. 🙂

Ponovili smo vajo s hojo navkreber do centra mesta. Na mestnih ulicah okrog Piazzo del Campo smo nekaj prigriznili, jaz sem celo našel čas za kavico.

Sredi dneva smo zapustili Sieno in pomahali Toskani v slovo in se odpravili proti domu. Adijo Toskana, lepo je bilo.

Proti večeru smo prispeli v slikovito ribiško mestece Chioggia, ki ga mnogi imenujejo mini Benetke. Mestece je namreč postavljeno na vodi. Tukaj smo našli lepo urejen in ugoden PZA, kjer smo prenočili. Časa za večerni obisk mesta žal ni bilo.

Lokacija nočitve: Chioggia,Via Granatieri di Sardegna
Cena nočitve: 11 €

11. dan: Zajtrk v “mini benetkah” Chioggia in pot domov

Zjutraj smo se odpravili v center mesta Chioggia, kjer smo najprej poiskali pekarno in pojedli zajtrk. Nato smo se na kratko sprehodili po “mini benetkah” in občudovali barvite hiške, mostičke in čolne v vodnih kanali. Žal pa nismo imeli veliko časa, tako se bomo v Chioggio vrnili še kdaj.

Chioggia je ribiško mesto, ki se nahaja v Beneški laguni na istoimenskem otoku v neposredni bližini večjega otoka Sottomarina, ki Chioggio ščiti pred odprtim morjem. Medsebojno ju povezuje zeleni otok Isola dell’Unione, na obeh pa je danes po vzoru Benetk zgrajeno ribiško mestece Chioggia, ki je dobilo ime po vrsti radiča. Mesto med seboj delijo trije veliki kanali: Lombardo, Vena in Sv. Domenico, povezujejo pa ga številni mostovi in ozke ulice.

Nato je sledila vožnja po avtocesti od Benetk proti Sloveniji. Na cesti ni bilo nobenih težav, tako da je bila vožnja sproščena in sredi dneva smo srečno prispeli na Ptuj.

12. Zaključna misel

Kaj reci o našem avtodomarskem tripu po Toskani? Bilo je res super, vglavnem sva s Katjo naredila vse glavne kljukice, ki sva jih imela na checklisti za Toskano. 🙂 Za kakšne bolj skrite kotičke, pa bi potrebovali več časa.

Nad določenimi vasicami in mestnimi jedri sva bila dobesedno navdušena. Pokrajina je čudovita, vasice in mesteca pa spominjajo na srednji vek. Povsod smo se počutili zelo varno, res nismo nikjer imeli nobenih neprijetnih občutkov, morda so le v Pisi bile preveč nadležne ulične trgovke. Vsekakor je Toskana bila vredna obiska in želim si, da jo še kdaj obiščemo.

Moram pa povedati, da na tako intenzivnem avtodomarskem tripu s tremi otroki pridejo kdaj pa kdaj tudi manj prijetne zadeve, kot so dolgo iskanje prenočišča, dolga hoja do mesta ali priprava večerje po napornem dnevu. Pa tudi negodovanje punc glede vožnje, bile so kdaj tudi “lačne, žejne, zaspane” in nepripravljene sodelovati pri fotografiranju. Prav tako sva tudi midva s Katjo bila kdaj utrujena in zašvicana.

Sem mnenja, da ravno takšne stvari dajo čar in težo vsakemu našemu avtodomarskemu potovanju. Za dobre stvari se je vedno potrebno tudi potruditi in vložiti nekaj energije v to, da se lahko ustvarijo izjemni spomini. Zelo podobno kot pri drugih stvarih v življenju.

Hvala Toskana, da si nam podala nove popotniške izkušnje.

Hvala tudi vsem vam, ki nas spremljate.

Dodaj odgovor