Z avtodomom po Gorenjski

gorenjska z avtodomom

Letos poleti smo se z avtodomom potepali po Gorenjski. Na voljo smo imeli en teden časa, tako da smo si za glavni cilj počitnic zadali, da jih aktivno preživimo v okolici Kranjske Gore. Želeli smo tudi čimveč kolesariti in tukaj naokrog je zato veliko priložnosti. Vreme nam je šlo zelo na roko, saj je bilo vseskozi lepo – delno sončno z ravno pravšnjimi temperaturami.

Vsekakor je bila zelo dobra odločitev, da smo se skoncetrirali samo na določene lokacije in nismo hiteli iz ene lokacije na drugo. Namreč ta del Slovenije ponuja toliko lepih lokacij in možnih družinskih aktivnosti, da bi lahko tukaj bili več kot mesec dni.

Če vas zanima si lahko tudi pogledate, kako sem se imel s štirimi puncami (dve hčerki + dve nečakinji) na vikend potepu z avtodomom po Posočju.

Preživljanje počitnic v avtodomu postaja naša stalnica. S Katjo nama dopust v avtodomu predstavlja idealni način preživljanje dopusta. Zelo nama je všeč, da smo v stiku z naravo, hkrati pa imamo na voljo vso udobje, ki ga sodobni avtodomi ponujajo. Z avtodomom smo neodvisni od lokacije in to nama s Katjo veliko pomeni.

Če tudi vas zanima svet avtodomarstva in se vam porajajo številna vprašanja na katera nimate odgovorov, predlagam, da si pogledate vodič za avtodomarje.

Kot že nekajkrat v preteklosti, smo tudi tokrat najeli avtodom pri Hiši na Kolesih. Tokrat smo izbrali model Ahorn Canada AD, ki je zadovoljil vse naše potrebe. Gre za alkoven model avtodoma, z velikim boxom za prtljago, kjer smo imeli tudi vsa kolesa in veliko udobja v notranjosti. Dolžina tega avtodoma je namreč kar 7,3 metra.

En dan pred pričetkom naših avtodomarskih počitnic, sem se odpravil v Šenčur po avtodom in ga pripeljal domov na Ptuj. Tako, da sva s Katjo zvečer in zgodaj zjutraj v miru napakirala vse stvari. Po zajtrku naslednje jutro, pa smo se odpravili na pot.

Namestitev v kampu Špik – Gozd Martuljek

Naš prvi cilj je bil kamp Špik v kraju Gozd Martuljek. Za omenjen kamp sem na internetu prebral veliko lepih stvari, tako da sva že takoj bila odločena, da bomo nekaj dni preživeli tukaj. Pod do Gozd Martuljka je minila brez zapletov, do Jesenic smo se peljali po avtocesti, nato pa po lokalni cesti proti Kranjski Gori. Kamp Špik se nahaja na desni strani ceste, približno 10 km pred Kranjsko Goro.

Pred prihodom na recepcijo sem bil rahlo v skrbeh, da bi bile vse parcele zasedene, namreč bili smo sredi glavne sezone, bilo je možno tudi plačati s turističnimi boni, kar se je tudi poznalo pri obisku številnih kampov. A skrb je bila kmalu mimo, ko mi je gospod na recepciji povedal, da imajo še kar nekaj prostih parcel in da si jo lahko gremo izbrati.

Z avtodomom smo se odpravili v kamp in naredili en krog po njem, da sva si s Katjo pogledala proste parcele. Nisva veliko oklevala, ko sva zagledala lepo prostorno parcelo na dobri legi in z lepim pogledom na gore.

Ko smo se namestili, smo se odpravili na ogled kampa. Zelo mi je bil všeč, saj je ta povsem naraven, preprost in obdan s pristno naravo.

Tukaj si poglejte več o kampu Špik.

Popoldan smo izkoristili za raziskovanje okolice Gozda Martuljek. Od kampa Špik smo se s kolesi podali proti Kranjski Gori (po gozdni poti na desni strani ceste). Uživali smo ob lepih razgledih, ki jih ponuja tukajšnja okolica. Spodaj se nahaja nekaj fotografij.

Pred večerno rutino smo šli še v adrenalinski park, ki se nahaja v kampu Špik.

z avtodomom po gorenjski

Zvečer, ko so punce zaspale, sva si s Katjo po najinem okusu uredila teraso pred avtodomom in ob kozarčku ali dveh sva klepetala kar pozno v lep poletni večer.

z avtodomom po gorenjski

Ves čas bivanja v kampu Špik smo imeli izjemno vreme, res nam je bilo naklonjeno. Prav prijetne temperature za družinsko rekreacijo.

S kolesom do jezera Jasna

V kampu Špik smo se prebudili v lepo in sončno jutro. Ta dan je bil za našo družino poseben, saj je Katja imela rojstni dan. Tako smo ji s puncami zjutraj zapeli in ji dali ročno narejene čestitke. To jutro nismo nikamor hiteli, saj smo želeli v miru proslaviti Katjin dan.

kamp špik

Po zajtrku smo se pripravili na naš prvi kolesarski izlet. Za cilj smo si zadali obisk jezera Jasna. Pripravili smo si kolesa in se iz kampa Špik po kolesarski poti podali proti Kranjski Gori.

Ta kolesarska pot je res super, saj je namenjena izkjučno kolesarjem. Pot je izjemno fotogenična, veliko je lepih pogledov na travnike, kozolce in predvsem na okoliške vrhove. Sam sem kolesaril kot zadnji v vrsti, zato sem imel priložnost se večkrat ustaviti in fotografirati lepo naravo.

Ko smo prispeli do Kranjske Gore, smo se usmerili na cesto proti Vršiču in se po pločniku peljali proti jezeru Jasna (tukaj žal več ni kolesarske steze). Od kampa Špik do jezera Jasna smo naredili 12 km, tako da so si punce zaslužile počitek.

Zagotovo smo bili tukaj vsaj uro in pol. Sprehodili smo se ob jezeru, si namakali noge v ledenem jezeru, si od blizu pogledali reko Pišnico in si seveda privoščili sladoled in kavico.

Tukaj si poglejte več o jezeru Jasna.

Pot nazaj je bila precej hitrejša, saj se kolesarska steza vseskozi spušča do Gozd Martuljka.

Popoldan smo preživeli v kampu in praznovali Katjin rojstni dan. Proti večeru pa smo šli do otroškega parka, kjer so na voljo izjemna igrala, ki bolj spominjajo na adrenalinski park za otroke. Večer smo preživeli v miru, punce so šle spat, midva s Katjo pa sva posedela pred teraso naše hiške na kolesih.

S kolesom do Zelencev

Ponovno smo se zbudili v lep in sončen dan – res smo imeli srečo z vremenom. Ta dan smo se želeli odpraviti do še ene znamenitosti tukaj naokrog in sicer do naravnega rezervata Zelenci. Jezero Zelenci se nahaja takoj za vasico Podkoren do koder je na voljo kolesarska steza.

Po zajtrku smo si pripravili kolesa in se iz Gozd Martuljka po kolesarski stezi odpeljali do Kranjske Gore. Pot do tja je bila identična kot dan prej. V Kranjski Gori smo se tokrat peljali skozi center in nato mimo smučišča do vasice Podkoren. Kmalu za vasico Podkoren pa smo prispeli do oznake Zelenci, kjer smo lahko pustili kolesa in se po fantastični in fotogenični peš potki odpravili do Zelencev. Od tukaj pa do Zelencev smo potrebovali okrog 15 minut lahkotne hoje.

Tukaj si poglejte več o Naravnem rezervatu Zelenci.

Od Gozd Martuljka pa do Zelencev smo prekolesarili okrog 11 km, tako da smo premagali podobno dolgo pot kot dan prej. Ko smo si pogledali Zelence, smo se odpravili nazaj do koles in se po isti poti vračali nazaj proti Kranjski Gori.

Ustavili smo se pri brunarici Kosobrin, kjer smo se okrepčali s sladoledom in kavico. Postanek smo naredili tudi v Kranjski gori, kjer smo se na kratko sprehodili skozi samo središče. Ob vračanju nazaj proti kampu Špik, je Liza rekla, da ima dovolj lepih razgledov za danes in je zaspala v kolesarskem sedežu. 🙂

Preostanek dneva smo preživeli v kampu. Po kosilu sva s Katjo uživala na sončku na terasi avtodoma, punce pa so se igrale na različne načine.

Kekčeva dežela

Naslednji dan je bil čas za odhod. V kampu Špik smo prenočili trikrat. Tega dneva smo se vsi skupaj zelo veselili, namreč za dopoldan smo imeli rezervirane vstopnice za obisk Kekčeve dežele.

Z avtodomom smo se zapeljali do velikega brezplačnega parkirišča v neposredni bližini ski centra v Kranjski Gori. Od tam smo se peš odpravili do centra – do turistične agencije Julijana.

Obisk Kekčeve dežele nas je tako navdušil, da smo se še več naslednjih dni pogovarjali o doživetjih v Kekčevi deželi. Še danes moram vsem puncam kazati fotografije in posnetke iz Kekčeve dežele. 🙂

Vse skupaj je zelo dobro organizirano in vsekakor vredno cene vstopnice, ki za odraslo osebo znaša 15 €, za družine z več kot 3 člani pa 13 € na osebo.

Tukaj si lahko pogledate kako smo se imeli v Kekčevi deželi.

Po prihodu nazaj v Kranjsko Goro, smo se najprej sprehodili po parku in centru mesta, nato pa smo šli kupiti nekaj spominkov. Obiskali smo tudi trgovinico s spominki Židana marela, kjer se prodajajo tudi lončki iz naše spletne trgovine.

Namestitev na PZA Planica

Popoldan smo zapustili Kranjsko Goro in se odpravili proti Planici. Prispeli smo do PZA-ja (postajališča za avtodome), imeli smo srečo in kmalu dobili dobro prosto mesto.

Ko smo se namestili in si skuhali pozno kosilo, smo se odpravili do skakalnega centra. Po številnih stopnicah smo se povzpeli do odskočne deske planiške velikanke in uživali v pogledu po dolini in okoliških hribih. Res neverjeten pogum mora imeti športnik, da pri skoraj 100 km/h tukaj odskoči v globino in po zraku leti do doskočišča.

Nato smo se še sprehodili okrog nordijskega centra, v notranjost pa nismo šli, saj so bile punce že utrujene, prav tako smo maske pozabili v avtodomu.

Sledil je miren večer z mislimi na naslednji dan, ko smo planirali pohod po dolini Tamar.

Družinski pohod do doline Tamar

Ponovno smo se prebudili v lepo in sončno jutro. Tokrat smo bili bolj zgodnji, saj smo želeli čimprej iti na pohod. Liza še potrebuje dnevni počitek, tako sva si s Katjo planirala, da smo okrog opoldneva že nazaj.

Do koče v dolini Tamar sta na voljo dve poti. Ena je pohodniška oz. gozdna pot (na levi strani), druga (na desni strani) pa je bolj kolesarska – pozimi namenjena tudi teku na smučeh. Mi smo izbrali desno pot.

Pot do koče v dolini Tamar se vseskozi rahlo vzpenja. Na poti je več različnih postojank, na voljo so tudi informativni leseni “smerokazi”, ki prikazujejo določene visoke gore tukaj naokrog.

Do koče smo potrebovali okrog ure in pol. Vsekakor bi bili hitrejši, če bi Lizo (2 leti in pol) nosil v nosilki. Pohod je bil res prijeten, večinoma v senci, tako da nam je hitro minilo.

Tukaj si poglejte več o dolini Tamar.

Med tem ko so punce počivala ob mizi pred kočo, sem se sam povzpel še do slapa oz. izvira Nadiže. Pot do tja je kar zahtevna, s Hano in Nežo bi si recimo še upal povzpeti do slapa, z Lizo pa zagotovo še ne.

Ko sem se vrnil v dolino, smo še malo posedeli pred kočo, nato pa smo se odpravili nazaj proti Planici. Zagotovo smo rabili vsaj uro in pol. Namreč Liza je prava raziskovalka in je želela pogledati v vsaki grm. Tako, da sem včasih imel občutek, da gremo dva korak naprej in enega nazaj. 🙂

Bohinjsko jezero

Ko smo iz doline Tamar prispeli do avtodoma na PZA točki v Planici, smo se takoj pripravili za odhod. Naša zadnja lokacija je bila obisk Bohinja. Med potjo do Bohinja je Liza počivala (opoldanski spanec). Vreme se je ta dan nekoliko poslabšalo, tako da je med potjo tudi rahlo deževalo.

Ker si ta dan nismo skuhali kosila, smo planirali postanek in pozno kosilo v okolici Bohinja.

Nato smo se zapeljali do planiranega cilja – to je bil kamp Zlatorog, ob Bohinjskem jezeru. A kmalu smo bili razočarani, namreč kamp je bil povsem nabit in ni bilo prostora za naš dokaj velik avtodom.

S Katjo sva naredila spremembo plana in se odpeljala do velika parkirišča kakšna dva km pred Bohinjskim jezerom. Od tam je bil tudi organiziran avtobusni prevoz do jezera, kar smo tudi izkoristili.

Kakšno uro in pol smo potem preživeli ob Bohinjskem jezeru. Vreme se je izboljšalo, tako da smo se lahko celo kopali.

Proti večeru smo se vrnili do parkirišča in se odpravili prenočiti na PZA v Bohinjsko Bistrico. To je bila tudi naša zadnja noč v avtodomu na raziskovanju Gorenjske.

Zaključek

Kaj reci ob koncu našega novega avtodomarskega tripa po Gorenjski? Nam je bilo res zelo všeč, sploh zato, ker okolico Kranjske Gore s Katjo nisva dobro poznala. Kamp Špik je meni eden najlepših kampov v Sloveniji, najbolj pa navdušuje, da se tako pristno in nevsiljivo zlije z naravo.

Kranjska Gora z okolico je pravi raj za kolesarje in pohodnike. Tukaj bi lahko bili nastanjeni 10 dni in nam ne bi bil dolgčas.

Zagotovo se bomo v prihodnje na Gorenjsko še vračali in raziskovali vse skrite in tudi manj skrite kotičke tega resnično lepega dela naše dežele.

Vse fotografije so narejene s fotoaparatom Nikon Z50.

1 thought on “Z avtodomom po Gorenjski

Dodaj odgovor