Vikend oddih v zidanici na Dolenjskem

dolenjska zidanice

Pretekli vikend smo z družino raziskovali Dolenjsko. Bivali smo v zidanici Janko in Metka, ki se nahaja v vasici Srednje Gričevje (blizu Otočca) in od koder se razpostira izjemen pogled po dolini in okoliških hribih. V zidanici smo prespali 2 noči, prispeli smo v četrtek in jo zapustili v soboto zjutraj.

Tako smo petek in soboto izkoristili za raziskovanje okolice. Ta del Slovenije nama je s Katjo bil malo poznan, zato sva na seznam dodala precej klasične turistične lokacije. Pogledali smo si: grad Otočec, Kostanjevico na Krki in dodobra spoznali Novo mesto. Za kaj več pa ni bilo časa, tako da se bomo na Dolenjsko morali še čimprej vrniti.

Spodaj si lahko pogledate potopisni vlog.

Matjaževa domačija

Na pot smo se podali v četrtek sredi dneva in okrog 17. ure smo prispeli na vnaprej dogovorjeno lokacijo – Matjaževo domačijo. Gospodar Matjaž nas je sprejel z dobrodošlico. Najprej smo si pogledali 150 let staro tradicionalno dolenjsko hišo, ki je obnovljena v originalnem stilu, s povsem naravnimi materiali (kamen, les, slama). Hiša je res avtentična in gopodar Matjaž nam je z velikim navdušenjem razkazoval posamezne sobe in predmete v hiši. Pod hišo je tudi vinska klet, kjer sva s Katjo poskusila tudi pravi dolenjski cviček.

Nato smo odšli v družabno leseno hišo, ki je del Matjaževe domačije. Le ta je postavljena iz 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico. Res izjemno. Tukaj nam je gospodar Matjaž predvajal film o zgodovini Cvička in nam postregel z domačim narezkom in še toplo pogačo. Ob tem pa smo degustirali tudi več različnih vrst vina iz katerih je narejen dolenjski cviček.

V tej hiši je prostora tudi za večje skupine ljudi, tako da je celotna Matjaževa domačija res zanimiv turistični produkt tudi za večje skupine.

Cviček je najbolj poznana vrsta vina na Dolenjskem. Je zvrst vina iz rdečih in belih sort vinske trte. Je svetlo rdeče barve in ima nizko vsebnost alkohola (manj kot 10 %). Cviček je zaradi svoje edinstvenosti prava posebnost tako v slovenskem kot tudi svetovnem merilu. Dokazano je, da ima cviček ugodni vpliv na zdravje ljudi. V zmernih količinah ga priporočajo diabetikom, pomaga pa tudi pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, slabokrvnosti, menda preprečuje celo nastajanje krvnih strdkov.

Odlično smo začeli naš vikend oddih. 🙂

Nato nas je Matjaž odpeljal do zidanice Janko in Metka, ki je bila rezervirana za nas. Vmes smo se ustavili še pri dveh drugih zidanicah, z namenom, da sva s Katjo lahko videla, kakšne možnosti bivanja v zidanicah so na voljo.

Zgodba turističnega produkta Matjaževa domačija se je pričela leta 1998, ko se je družina Pavlin odločila za nakup sosedove hiše – ta je bila po smrti zadnje lastnice namreč prazna. Hiša je bila v zelo slabem stanju, a so jo z veliko truda in z zagnanostjo v nekaj letih povsem originalno obnovili. K temu so dodali še zgodbo o cvičku, ki je predstavljena tudi skozi kratki film.

Zraven tega pa družina Pavlin razpolaga tudi s tremi zidanicami, ki se nahajajo tukaj blizu. Zidanice Škatlar 1, 2 in 3. Gre za izjemno atraktivne zidanice, ki so obnovljene in lepo opremljene – dve od njih imata tudi slamnato streho. Gostje imajo tako na razpolago kuhinjo, kopalnico, WC in spalne prostore. Vse te zidanice so opremljene s savnami in masažnimi bazeni. Vsaka ima tudi vinsko klet, kjer si lahko natočite vino in nato ob lepem razgledu uživate na terasi.

Zidanica Janko in Metka

Ko smo prispeli v zidanico Janko in Metka, nas ta ni pustila ravnodušnih. Lesena hiška zgrajena nad vinsko kletjo je atraktivna na pogled, prav tako je atraktivna sama lokacija. Iz prostorne terase se tako razpostira izjemen pogled po dolini in po okoliških hribih.

Čeprav je bilo vreme ta dan nekoliko kislo, smo kljubtemu kar nekaj časa uživali v razgledu na terasi. Desno, gledano iz terase, se lepo vidi Trška Gora, na levi strani pa se pogled razpostira proti Trdinovemu vrhu na Gorjancih, ki je s 1.178 metri najvišja vrh na Dolenjskem.

Naslednje jutro in tekom dopoldneva žal nismo imeli sreče z vremenom – je deževalo. Zato smo se po zajtrku odpeljali v trgovino in si kupili hrano za piknik kosilo. V kaminu ob naši zidanici sem spekel meso in zelenjavo in imeli smo pravi piknik. Tudi vreme se je tekom dneva izboljšalo, tako da smo se po kosilu lahko odpravili na raziskovanje okolice.

Na spletni strani zidanice.si si lahko pogledate vse razpoložljive zidanice, ki jih lahko najamete. Zraven so tudi cene in kontaktni podatki.

Spodaj si lahko pogledate kako izgleda zidanica Janko in Metka. Lepo kajne? 🙂

Grad Otočec

Najprej smo se zapeljali do grada Otočec. Pred lesenim mostom smo brezplačno parkirali in se preko lesenega mostu sprehodili do gradu.

Grad Otočec in njegova okolica je zelo zanimiva. Grad, Krka, lesen most in veliko zelenih površin naokrog dajejo prav posebno kuliso, ki je zelo fotogenična. Sprehodili smo se po parku okrog gradu in navdušeno fotografirali, saj je bil na vsakem koraku nov izjemen kader za lepo fotografijo.

Iz zgodovinski zapisov ni znano kdo je zazidal prvotni grad Otočec, niti ni znano kdaj točno – prvič se je omenjal v 13. stoletju. Grad Otočec se nahaja na otoku sredi reke Krke, kar mu daje dodatno atraktivnost in slikovitost. Eden od preteklih lastnikov naj bi naročil, da se zemljišče okrog gradu odkoplje, da se naredi otok. S tem je grad obvaroval pred sovražniki.

Med 2. svetovno vojno so grad zasegli Italijani, nato pa so ga Partizani požgali. Po vojni pa se je tako pričela obsežna obnova gradu. Danes je na gradu Otočec eden najprivlačnejših hotelov v Sloveniji – poimenovan Hotel grad Otočec.

Na gradu Otočec smo se zadržali dobro uro. Če bi imeli na voljo več časa, bi zagotovo posedeli tudi v grajski kavarni.

Kostanjevica na Krki

Naš naslednji cilj je bil ogled mesta Kostanjevica na Krki. Parkirali smo pri pošti v centru mesteca in se sprehodili po tem najmanjšem mestu v Sloveniji, ki stoji povsem na otoku. Ko smo na južni strani mesta prečkali leseni most, smo zavili levo, kjer smo v parku posedeli ob Krki. Privoščili smo si sladoled, punce so seveda izkoristile ta čas za igranje na izvirnih in lepih igralih v parku.

Mestece Kostanjevica na Krki je postavljeno na otoku velikem 500 v dolžino in 200 metrov v širino. Do mesta vodita dva lesena mostova, ki sta namenjena za promet. Do mesta vodi še en mostič, ki pa je namenjen izključno peščcem. Kostanjevici na Krki pravijo tudi Dolenjske Benetke, saj mesto ob večjih nalivih tudi poplavi.

Gre za zelo staro mesto, saj je bilo prvič omenjeno že v 13. stoletju. Stari mestni del je v celoti obdan z reko Krko – s prekopom so to v preteklosti umetno ustvarili.

Moj vtis o Kostanjevici na Krki je odličen. Imel sem občutek, da čas v tem mestecu teče zelo počasi. Predvsem zaradi Krke in lesenega mostu je mesto zelo fotogenično in romantično hkrati.

Dan se je počasi prevesil v večer, zato smo se vrnili v našo zidanico Janko in Metka.

Vožnja z Rudolfovim splavom

V soboto zjutraj smo se prebudili v lepo in sončno jutro. Ker sem se zbudil bolj zgodaj, sem imel priložnost opazovati sončni vzhod in premikanje jutranje megle v dolini. Sem tole seveda tudi posnel – poglej vlog zgoraj. 🙂

Po zajtrku smo spakiral vse stvari v avto in se odpravili proti Novemu mestu, kjer smo bili ob 10. uri naročeni na vožnjo z Rudolfovim splavom.

Vožnja z Rudolfovim splavom poteka po okljuku reke Krke, pod štirimi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi dvor, videli boste stolno cerkev sv. Nikolaja, občudovali Breg, Frančiškansko cerkev in samostan.

Vožnja s splavom je bila super dogodivščina, predvsem za punce. Na mizi, kjer smo sedeli, nas je pričakala pogača, sok in seveda cviček. Na splavu je bil organiziran cel program. Gospa, ki se je poimenovala Primičeva Julija, je na zabaven način pripovedovala o vseh zanimivostih Novega mesta in anekdotah iz preteklosti.

Na splavu je bil tudi harmonikaš, tako da smo si ob pol 11 dopoldan že peli “V dolini tihi”. 🙂 Zanimivo je, da je Dolenjska zelo povezana z narodno glasbo. Zagotovo je k temu pripomogel Lojze Slak, ki je bil rojen v vasici blizu Mirne Peči. Na Lojzeta so Dolenjci še posebej ponosni, to se čuti skozi pogovor z ljudmi.

S splavom smo se zapeljali vse do skrajnega dela mesta – to je Frančiškanski samostan. Še pred tem smo iz splava opazovali izjemen pogled proti starem mestnemu jedru. Za zabavo so poskrbele tudi račke, pri tem je najbolj uživala Liza, ki jih je vseskozi želela hraniti s pogačo. 🙂

Vožnja s splavom je bila res zanimiva, tako da bi to priporočal prav vsem, ki obiščete Novo mesto.

Voden ogled Novega mesta

Zraven vseh udeležencev (okrog 15 nas je bilo), je bila na splavu tudi vodička iz turistične agencije Kompas Novo mesto. Dogovorjeno je bilo, da nas bo v dobri uri popeljala skozi staro mestno jedro Novega mesta.

Novo mesto leži na sedmih gričih – isto kot znamenito mesto Rim. Na nekatere griče se lahko povzpnemo, spet drugih se samo dotaknemo, vsekakor pa si moramo rezervirati ves dan, če si želimo ogledati prav vse glavne znamenitosti.

Spodaj sem naštel nekaj najbolj pomembnih znamenitosti, ki smo si jih pogledali na vodenem ogledu:

  • najbolj znano sprehajalno pot ob Krki – Župančičevo sprehajališče
  • najbolj znano veduto Novega mesta – na Kandijskem mostu
  • ulico Breg z drobnimi hišicami na skali nad reko Krko
  • galerijo Jakčev dom na Sokolski ulici
  • Stolno cerkev sv. Nikolaja, ki stoji na Kapeljskem griču
  • Glavni trg (stavba Rotovž, kjer je mestna hiša)

Ob koncu ogleda nas je vodička popeljala tudi v prostore turistične agencije Kompas Novo mesto na Glavnem trgu, kjer so nam pripravili manjšo pogostitev.

V Novem mestu je bil rojen tudi Leon Štukelj, ki je dolga leta bil najstarejši olimpijski prvak na svetu. Na Kandijskem križišču je v spomin nanj tako postavljen spomenik. Tukaj so se rodili in živeli tudi znameniti slikar Božidar Jakac, pisatelj Dragotin Kette, pisatelj Janez Trdina in drugi. 

Novo mesto je ena izmed gospodarsko najbolj pomembnih občin v Sloveniji. Tukaj se nahaja kar nekaj zelo uspešnih podjetij: Krka, Revoz, Adria Mobil, CGP, TPV, Adient, Ursa, Hočevar itd. Prav zaradi velikega števila uspešnih podjetij je v dolenjski regiji stopnja nezaposlenosti ena izmed najmanjših v Sloveniji.

Kosilo v gostišču Loka

Že ko smo se odpravili na vožnjo z Rudolfovim splavom sva se s Katjo odločila, da bomo šli na kosilo v gostišče Loka, ki se nahaja na mestu, kjer smo se vkrcali na splav.

Zelo nama je bila všeč lokacija, saj na veliki terasi ponuja res izjemen pogled na Krko. Istočasno pa sva videla tudi velika in varna igrala, tako da je tudi to bil faktor odločitve.

Vsekakor nama ni bilo žal – vse prej kot to. Kosilo je bilo izvrstno. Jaz sem jedel roast beef steak s popečeno zelenjavo, Katja pa si je naročila piščančji zrezek v omaki iz lešnikov, s sirovimi štruklji za prilogo. Punce pa so seveda posegle po otroški klasiki: pica, krompirček in pohan piščančnji zrezek.

Vsekakor bi vsakemu priporočal obisk. Lahko se tukaj ustavite samo na kavici, prepričan sem, da boste uživali v razgledu, medtem ko se bodo vaši otroci igrali na igralih.

Sklepne misli

Odkrito priznam, da si nisem predstavljal, da je bivanje v zidanici lahko tako prijetno in zanimivo tudi za družino. Nekako sem imeli v mislih, da so zidanice bolj primerne za kakšne fantovščine in druge zabave, ki potekajo dolgo v noč.

Za punce je bilo bivanje v leseni zidanici prav posebno doživetje. Mene osebno je prijetno presenetil ves koncept turističnega produkta. Pri tem imam zraven bivanja v zelo urejenih zidanicah v mislih spremljajočo ponudbo, kot so savne, jacuzziji, možnost obiska Matjaževe domačije in ostalih atrakcij v okolici.

Vsekakor sta bila dva slaba dneva premalo, da bi si lahko na Dolenjskem pogledali vse kar bi si želeli. A nič zato, s Katjo se rada vračava v kraje, tako da bomo Dolenjsko zagotovo raziskovali tudi v prihodnje.

Več idej za potepanje po naši lepi Sloveniji najdete tukaj.

Objava je nastala na pobudo Turistične agencije Kompas Novo mesto, ki so nas povabili, da spoznamo dolenjske zidanice.

Dodaj odgovor