Tour de France – strast, ki bo težko minila!

tour de france 2020

Tour de France 2020! Kako naj tole sploh komentiram?

Kar dva Slovenca na prvih dveh mestih, Primož Roglič kot tragični junak na drugem mestu, na prvem pa Tadej Pogačar, ki bo danes v Parizu lastnik kar rumene, pikčaste in bele majice. Zagotovo gre za enega največjih športnih uspehov v Sloveniji, za marsikoga (tudi zame) je to tudi največji športni dosežek v zgodovini naše države. Če bi mi to kdo rekel 3 leta nazaj, bi se mu na ves glas smejal.

Včeraj sem trpel. Zelo trpel. Težko sem gledal Primoža, kako so mu v uri trpljenja, sekundo za sekundo, iz rok polzele njegove življenjske sanje – osvojiti Tour de France. Pred leti je Primož s svojo neverjetno zgodbo osupnil ves svet. Iz smučarskega skakalca se je čez noč prelevil v vrhunskega kolesarja. Vsa ta leta sem ga spremljal in še kako dobro se spominjam njegove prve zgodovinske etapne zmage na Touru. Z njim se tudi jaz živel njegove sanje in res sem mu privoščil vsak uspeh.

Včeraj pa je ves kolesarski svet stresel Tadej Pogačar. S svojo neobremenjenostjo in neverjetno vožnjo je pripravil presenečenje, ki ga ni nihče pričakoval. Premagati v kronometru prav vse, za več kot minuto in dvajset sekund je osupljivo. In to pri 21 letih je podvig, ki ga zgodovina ne pomni.

Vsekakor sem vesel za Tadeja, ki mu je res uspel zgodovinski dosežek, a res ni ne morem pomagati, da ne bi trpel ob Primoževem porazu.

Vesolje bi moralo poskrbeti, da bi si vrhunce njunih karier časovno malo razporedila in vsi bi bili srečni.

Zaradi epidemije koronavirusa je bil letos Tour de France prvič v zgodovini iz meseca julija prestavljen na september. Ves čas 3-tedenskega spektakla je bila v zraku grožnja, da katero izmed ekip izključijo, v primeru dveh okužb znotraj ene ekipe. V normalnih časih si je Tour de France ob cestah v Franciji ogledalo več milijonov ljudi, letos le peščica.

Določeni departmaji v Franciji so zaradi visokega števila okuženih s Covidom na rdečem seznamu, kar prepoveduje zbiranje ljudi. Kolesarji pred štartom in v cilju dajejo intervjuje v maskah, na zmagovalnem odru ni tradicionalnega oblačenja rumene majice, tiskovne konference s kolesarji potekajo preko spletnega prenosa.

Lahko bi rekli narobe svet, vse je drugače, a še vedno je to Tour de France – največji spektakel tega leta, pa čeprav za večino le pred ekrani.

Zadnje tri tedne je bilo pri nas vse podrejeno spremljanju največje kolesarske dirke na svetu. Ves svoj urnik sem prilagodil dirki in si prav vsako etapo podrobno pogledal. Malo sem tudi okužil že Katjo, ki si je večkrat z mano pogledala predvsem zaključne kilometre dirke. Le enkrat se je zgodilo, da si etape nisem mogel pogledati v živo in še takrat sem si etapo pogledal zvečer z zamikom. Nekdo bi me hitro označil za obsedenca, a jaz menim, da gre le za izjemno strast, ob zgodovinskih trenutkih slovenskega kolesarstva.

Že veliko let pri meni tekom 3-tedenskega spektakla poteka poseben režim, organiziram si namreč vse aktivnosti na način, da ne zamudim ničesar pomembnega na dirki. Zadnja leta se zaradi uspehov slovenskih kolesarjev vse skupaj stopnjuje in Tour de France spremljam še bolj zavzeto kot pred leti. In ob tem neizmerno uživam.

Že 2018 leta sem na blogu pisal o tem, kako Primož Roglič uničuje moje počitnice.

Takrat sem zapisal:

Dragi Primož Roglič. Že drugo leto zapored mi “uničuješ” poletne počitnice. Vsak dan vnaprej moram planirati kaj bom počel popoldan naslednji dan. Močno vplivaš na moje družabno življenje. Ko mi žena naroči, da se naj po službi ustavim v trgovini, je to zame projekt. S slušalkami v ušesih in s telefonom v roki se sprehajam po trgovini in izgledam kot kakšen najstnik. In seveda pozabim kupiti tisto kar bi moral.

A se sploh zavedaš kako težko mi je, ko sem v soboto popoldan na pikniku s prijatelji ali ko sem z družino na vikend počitnicah v termah? Ali ko je treba v sredo popoldan pokositi travo? Tašča je že nekaj dni užaljena, ker po službi nič več ne pokramljam z njo. Žena mi govori, da nisem več družaben. Še s frizerjem sem se uskladil, da ni posegal v moj popoldanski urnik.

A kljub vsem težavam, ki mi jih letos povzročaš, ni to nič v primerjavi z lani. Z družino smo bili na sanjskem potovanju z avtodomom v Grčiji. Ne vem, kako naj ti opišem mojo nebogljenost, ko sem na sanjski grški plaži iskal dovolj dober signal in ga seveda nisem našel. Tvojo prvo zmago na dirki vseh dirk sem gledal ob pol enih zjutraj, na aplikaciji telefona s funkcijo zamika. Hvala bogu za ves tehnološki napredek. In ja, seveda sem prekoračil prenos podatkov v tujini.

Naj na tem mestu omenim, da nisem noben kolesarski fanatik. Trenutno sploh ne kolesarim, veliko manj podrobno spremljam preostale kolesarke dirke. A kljub temu že vrsto let spremljam Tour de France – prvič sem dirko začel spremljati nekje sredi Armstrongove ere. Vendar je nisem vsako leto spremljal s takšno vnemo kot zadnja leta. K temu so zagotovo pripomogli vsi dopinški škandali, a to nikoli ni vplivalo, da bi ljubezen do Tour de France usahnila.

Namreč spremljanje Tour de France je zame precej več kot samo športno tekmovanje. Gre za epsko tekmovanje z izjemno tradicijo. Prvi Tour de France je bil organiziran že leta 1903. Samo predstavljajte si kolesa, s katerimi so takrat kolesarili. Danes Tour de France predstavlja eno najtežjih televizijskih produkcij in organizatorji nam z izjemno kvalitetnim televizijskim prenosom zagotovijo, da zelo dobro spoznamo Francijo. Tekom televizijskega prenosa je namreč precejšen poudarek na vseh znamenitostih, od visokogorskih prelazov v Pirenejih in Alpah, vse do obalnih cest ob Sredozemskem morju in ob Atlantski obali, tukaj so še slikovita manjša mesta in vasice, večja mesta ipd.

Spremljanje Tour de France v najstniških letih, pa je glavni krivec za še eno mojo veliko strast – in to je avtodomarstvo. Ob spremljanju dirke sem se takrat vedno navduševal nad številnimi avtodomi, ki so bili parkirani ob cestah in na številnih gorskih prelazih. Resnično sem oboževal vse tiste obiskovalce, ki so dirko spremljali na takšen način in si želel, da to tudi sam kdaj izkusim.

Moja ljubezen do avtodomarstva je tako zelo tesno povezana s Tour de France in na veliko srečo je tudi Katji avtodomarstvo zelo blizu. 🙂 Tako, da sva se ob prvi priložnosti podala v svet avtodomarstva in danes izleti in potovanja z avtodomom predstavljajo našo družinsko strast.

Sedaj, ko so najine punce že večje, postaja vse bolj realno, da se za glavni poletni dopust odpravimo z avtodomom v Francijo in doživimo ta spektakel povsem od blizu. O tem s Katjo razmišljava že nekaj časa, a vsako leto potem prestavljava odločitev na naslednjo leto.

Kdaj, če ne zdaj, ko imamo na največji dirki na svetu na prvem in drugem mestu oba Slovenca!

A je morda le prišel pravi trenutek?

Tour de France 2021? 🙂 –

p.s.: Uresničili smo naše želje in šli na Tour de France! – preberi potopisni blog.

1 thought on “Tour de France – strast, ki bo težko minila!

  1. […] odgovora na to vprašanje nimam. Sam sem si že več let prizadeval, da bi obiskal kakšno etapo Tour de France. Glede nato, da smo se lani z avtodomom potepali po Sloveniji, sva si oba s Katjo želela, da bi […]

Dodaj odgovor