Jutranja rutina – velika sprememba v mojem življenju

jutranja rutina

Že od malih nog sem sledil raznim programom, s pomočjo katerih sem poskušal doseči določene cilje. Spomnim se, da sem po ogledu filma Karate Kid, vsak dan treniral na domačem dvorišču. Žagovino v fotrovi delavnici sem napolnil v vrečo in nato vsak dan po urniku brcal v njo. To je trajalo nekaj dni, nato sem seveda obupal.

Spomnim se, da sem ob koncu osnovne šole vsak dan delal sklece in trebušnjake. Kot vsak mulc v razredu sem želel imeti “sixpacke”. Določen čas sem se s kolesom vozil na fitnes in tam izvajal vaje po programu, ki mi ga je dal prijatelj od prijatelja.

Spomnim se, da sem že v osnovni šoli in kasneje v srednji šoli izvajal določene diete, strogo sem izvajal 90 dnevno ločevalno dieto, ob polni luni sem izvajal poste ipd.

Za vsak do sedaj pretečen maraton sem sledil programu, ki sem si ga predhodno zastavil. Vnaprej sem si definiral dneve, ko sem izvajal tekaški trening. Še posebej sem si planiral dolge teke, na te sem se tudi mentalno pripravljal, saj se mi ni bilo enostavno pripraviti do tega, da sem tekel 2 do 3 ure v kosu.

Ko smo npr. gradili hišo, sem na to gledal kot projekt, ki ima začetek in natančno določen konec oz. rok. Vmes pa je seveda bilo ogromno nekih aktivnosti, ki jih je bilo potrebno nadzorovati in izvajati.

Iz vsega tega sem dokaj zgodaj sam pri sebi prišel do zaključka, da sem človek programov. Če nimam programa in cilja za tek, pač ne tečem. Če nimam programa za zdravo prehrano, jem nezdravo hrano. Če nimam programa za osebni napredek, ne napredujem. Če nimam programa za branje knjige, se na njej nabira prah. In ta seznam se lahko nadaljuje v nedogled.

Kot redno zaposlen mož in oče treh hčerk sem zadnja leta seveda bolj zaposlen kot pa sem bil pred desetimi leti. To je seveda normalno in to jemljem kot osebni izziv. Zavedam se, da ima trenutno življenjsko obdobje, ko imam majhne otroke, prav poseben čar. Prav vsak dan poskušam ozavestiti, da so punce en dan starejše in da moram uživati v tem trenutku z njimi, saj tega trenutka nikoli več ne bo in me enkrat ne bodo več potrebovale. Vsaj ne tako kot me danes.

Istočasno pa me veliko stvari zanima. S Katjo sva lani decembra odprla spletno trgovinico, ki je postala moja velika strast, saj tukaj izpolnjujem svoje poslovne ideje – podjetništvo mi je v zadnji letih zelo priraslo k srcu. Seveda tudi to jemlje nekaj časa, vendar mi to delo bolj daje energijo, kot pa jemlje.

Prav tako bi rad več časa posvečal rekreaciji. Tek me napolni z energijo, sprosti in mi daje zagon. Glede nato, da veliko časa sedim v pisarni, želim utrditi svoje telo oz. mišice, da se lahko spopadajo s tem novodobnim sedečim načinom življenja.

Potem pa je tukaj še branje. Ko sem prebral kakšno dobro knjigo, sem vedno dobil dodatno motivacijo in zagon za kakšno pozitivno spremembo v življenju.

Za večino zgoraj omenjenih aktivnosti sem čas v dnevu našel le zvečer, po 21. uri, ko so punce zaspale. Pozno zvečer mi je bilo vedno težko najti motivacijo za karkoli produktivnega. Saj sem se trudil, vendar sem opazil, da sem precej hitro nezavedno brskal po Facebooku ali Instagramu ali pričel gledati kaj po TV-ju. Občasno sem pred spanjem v rokah imel svojega Kindla, vendar kaj veliko branja ni bilo. Zadnjo knjigo sem v spalnici bral pol leta. 🙂

Želel sem si spremembe v svojem vsakodnevnem urniku. Nisem pa vedel točno kakšne.

Večkrat sem v preteklosti zasledil, da se zelo zaposleni in uspešni ljudje (poslovneži, športniki, znane osebnosti), vstajajo zelo zgodaj zjutraj in imajo prav posebni jutranji ritual. Spomnim se, da sem gledal nek Tedx video o vseh koristih jutranje rutine, vendar sem takrat zgolj zamahnil z roko, češ to je za tiste, ki so jutranji tipi, jaz sem bolj večerni, saj raje hodim spat ob polnoči.

Zdelo se mi je res fascinantno, vendar si sebe nikakor nisem znal predstavljati, da bi se zbujal tako zelo zgodaj zjutraj. Še manj pa sem si predstavljal, da bi šel zvečer spat pred 22. uro. Vsaj tako sem mislil.

Letos poleti mi je soseda v naši ulici omenila, da bere knjigo 5 AM Club (Ob 5-ih vstani in svet ti bo ležal na dlani) od Robina Sharma. Takoj me je prešinilo, da imam to knjigo na zaprašeni to-do listi že dlje časa, vendar ker nisem imel programa za branje, je ta knjiga bila zgolj na seznamu.

Bil je ravno pravi trenutek, da sem to knjigo vzel v roke in jo pričel brati. Poskrala me je vase in me že tekom branja povsem prebudila. In to do te mere, da sem si rekel, da bom z zgodnjim vstajanjem poskusil. Najprej sem si rekel, da se bom kakšnih 20 dni v avgustu zbujal ob 6. uri zjutraj in izvajal metodo 20/20/20, ki je opisana v knjigi.

Metoda 20/20/20 pomeni, da prav vsako jutro, takoj, ko se zbudiš 20 minut telovadiš (idealno je, da se preznojiš), nato 20 minut razmišljaš, najlažje skozi pisanje dnevnika in ob koncu prve ure še 20 minut bereš poljubno knjigo.

Tako sem v poletnih avgustovskih jutrih ob 6-ih zjutraj telovadil, pisal dnevnik in bral knjigo. Počutil sem se odlično. Zdelo se mi je, da lahko ob 8-ih zjutraj premaknem ves svet. Imel sem veliko energije in motivacije tekom celega dne.

Tako sem sam pri sebi sklenil, da bom od 1.9. naprej poskusil s 66-dnevnim izzivom, ki ga Sharma predlaga za vzpostavitev jutranje rutine. Zadal sem si tudi, da tekom jutranje rutine ne bom uporabljal telefona, ne bom pregledoval mailov, Facebooka, Instagrama ipd.

Naredil sem samo en kompromis. Namesto ob 5-ih, sem si rekel, da se bom zbujal ob 5.30 zjutraj.

Tako sem imel zastavljen nov program v svojem življenju. Jasno začrtan plan, za katerega sem bil zelo motiviran.

Prvi september. Prvi šolski dan za Nežo in prvi dan novega šolskega leta za Hano.

In prvi dan za izvajanje mojega programa.

Ura na hodniku je zvonila ob 5.30. Skočil sem iz postelje, si umil zobe, spil kozarec tople vode in ob 5:36 sem bil na terasi. Nato sem začel delati počepe in sklece. Izmenično v seriji po 20. Naredil sem 100 počepov in 100 sklec in nato še 5 minut plankanja.

Ob 5:55 sem se vsedel za mizo in pričel pisati dnevnik. Kaj se mi je zgodilo te dni, kaj si želim v prihodnje, kako si želim, da poteka ta dan ipd. To je trajalo 15 minut.

Ob 6:10 sem v roke prijel knjigo. Takrat sem pričel brati še drugo knjigo od Robina Sharma (The Monk Who Sold His Ferrari). Bral sem točno do 6:30.

Od 6:30 do 7:30 sem fokusirano delal na projektu Na OFF.

Malo pred 7.30 so se prebudile punce in pripravili smo se na prvi šolski dan.

Danes je prvi november. Za mano je točno 60 dni izvajanja omenjenega programa. Prav vsak dan sem se zbudil ob 5.30. Spremenil sem svoj spalni ritem. Večinoma sedaj hodim v posteljo okrog 22. ure. Povprečno sem zadnja dva meseca spal med 6 in pol do 7 ur. Kar mi zadošča.

V zadnjih dveh mesecih sem naredil 6.000 počepov in 6.000 sklec, 150 minut sem “plankal”, 20 ur sem pisal dnevnik in 20 ur bral različne knjige. In več kot 50 ur sem zjutraj delal na projektu bloga in spletne trgovine. In to vse pred 8. uro zjutraj, ko se dan šele prav prične.

Ko pogledam na te številke, se kar ne morem načuditi. Z res majhnim časovnim vložkom in disciplino vsakodnevnega izvajanja se nabere veliko kvalitetnega časa.

Če pogledam nazaj je bil moj jutranji ritem povsem napačen. Spal sem do 7.20 ali celo dlje, prva stvar zraven umivanja zob je bila, da sem “štrkal” po telefonu, pogledal emaile. In nato smo v naglici hiteli v avto, največkrat smo bili pozni.

Je bilo težko prav vsak dan izvajati jutranjo rutino?

Niti ne. Ker sem človek programov, sem bil že na začetku prepričan, da mi bo uspelo. Tako sem velik korak k temu naredil že pred prvim septembrom, ko sem sam pri sebi sprejel odločitev, da bom 66 dni izvajal program ne glede na vse.

Seveda je bilo včasih težko vstati, morate vedeti, da sem zgodaj vstal tudi takrat, ko smo bili na kakšni zabavi in sem bedel krepko čez polnoč. Takrat je bilo težko, vendar nisem popustil. Nekajkrat sem si čez dan privoščil počitek – sem šel spal zraven Lize. 🙂 Ampak to je bilo res redko.

Do konca programa po knjigi imam še 6 dni. Kaj pa potem?

Nadaljeval bom z jutranjo rutino. Zagotovo. Uvedel bom samo eno spremembo, 1x na teden bom ostal v postelji in spal dlje in to predvsem zato, da se s puncami skupaj prebudimo in zganjamo norčije. Verjetno bom v prihodnje tudi malo spreminjal format. V določene dneve bi rad dodal jutranji tek in meditacijo.

V tem življenjskem obdobju je jutranja rutina točno to kar sem potreboval. Sedaj imam nekaj časa v dnevu povsem rezerviranega zase, v tišini in miru lahko razmišljam in se sproščam, imam čas za branje in čas za delo na projektu.

In ko vse to naredim, se mi dan komaj začne. Tekom dneva sem sedaj veliko bolj miren, saj vem, da sem veliko dobrega zase naredil že zgodaj zjutraj.

Nad izvajanjem jutranje rutine sem tako navdušen, da sem o tem napisal celo ta blog. Seveda v sklopu včerajšnje in današnje jutranje rutine. 🙂 Morda še koga izmed vas navdušim.

Dodaj odgovor