Potovanje z avtodomom po Dolomitih

potovanja po Dolomitih

[Tole je gostujoča objava, ki jo je prispevala Živa Prelog.]

Letos so počitnice prišle malo prej. Ker sva se s fantom želela izogniti hudi vročini in pretirani gužvi, sva se že v sredini junija odpravila na pot. Tokratna želja je bila, da počitnice preživiva nekoliko bolj aktivno in zato sva se odločila potovanje po Dolomitih. Dolomiti so raj za vse pohodnike in vse, ki radi potujejo z avtodomom. Njihove »soste« oziroma postajališča, kjer lahko brezplačno ali pa za majhen denar prespimo, so ugoden in res prijeten način potovanja, okolica pa je tako ali tako neverjetna.

Začetek poti v Cortini

Midva sva z najinim Kangoojem, kamor sva uspela napakirati vse: od psa, do koles, pohodniške opreme in postelje, pot začela v Cortini. Cortina je eno bolj znanih mest v Dolomitih. Znana je po tem, da je precej monden kraj in da lahko tam najdemo številne prestižne trgovine. Za tiste, ki imajo nekoliko dražji okus je to super destinacija, midva pa se tam nisva dolgo zadržala. Po parih urah sva se premaknila naprej. Malce nad Cortino se nahaja prelaz Tre Croci, kjer lahko najdemo prvo sosto.

Parkirišče zraven žičnice sicer nima tušev ali WC-jev, je pa posebno ravno zato, ker je tako veliko, da se lahko popolnoma umakneš od drugih avtodomov in imaš občutek da si sam skrit med naravo. To je definitivno lokacija, kjer se splača preživeti par dni. Namreč tu je izhodišče do jezera Lago di Sorapiss, lahko se povzpnete samo do višje ležečih smučišč, kjer boste našli lepa umetna jezera in čudovite razglede, lahko pa se premaknete malo naprej in obiščete znan vrhove Lavareda, Tre Cime di Lavaredo. Tre Cime so verjetno najbolj znani. Ležijo skoraj na 3,000m nadmoske višine in okoli vrhov imate lepo pot, ki je primerna za vse vrste pohodnikov. Od najmanjših do najstarejših. Midva sva sicer iz kolesarskih kart in vodničkov prebrala, da obstaja možnost kolesarjenja, vendar pa na to lahko kar pozabite. V Italiji je namreč pogosto tako, da četudi piše, da je marsikje možno kolesarjenje ali pa obstajajo opisane kolesarske poti, to ni čisto res. Ko boste enkrat tam se vam lahko zgodi, da srečate znak prepovedano za kolesarje. Torej tisti, ki imate nekoliko več kondicije ali kolesa, priporočam da se na Tre Cime vzpnete čisto od vznožja, ostali pa se lahko za 25 EUR z avtom povzpnete do vrha in tam raziskujete vse lepote Dolomitov.

Cinque Torri in Arabba

Ko se enkrat naveličate okolice Cortine, je naslednje primerno postajališče Cinque Torri (https://en.wikipedia.org/wiki/Cinque_Torri). Tam lahko spet najdete nove soste in številne lepe poti. Midva žal nisva imela dovolj časa, da bi vse raziskala, se bova pa zagotovo še vrnila. Namesto tega sva preskočila nekaj čudovitih lokacij in se odpravila direktno v Arabbo. Arraba je manjše mesto, poznano predvsem tistim, ki zimo preživijo na smučeh. Je še ena izmed čudovitih lokacij, vendar pa morate paziti, ker tam ni veliko možnosti za spanje. V centru sicer lahko najdete eno sosto, za katero boste odšteli cca 15 EUR, ampak predstavljam si, da je ta v času počitnic hitro polna. Zato je smiselno že prej preveriti kakšne so alternativne možnosti za spanje. Če boste v Arrabi je nujno, da se povzpnete na Passo Pordoi. Na 2,239 m višine imate občutek kot, da ste na luni in to je res posebno doživetje. Midva sva se gor sicer odpravila peš, možen pa je tudi obisk vrha z gondolo.

Val Gardena

Okolico Arabbe se nedvomno splača raziskati in obiskati hribovje okoli. Naprej pa lahko nadaljujemo proti še bolj prestižni Val Gardeni, kjer sicer lahko najdete lepe poti, vendar pa je spet vse nekoliko dražje. Val Gardena je sicer lepa, a za moj okus imajo drugi kraji in njihova okolica več topline. Midva sva prenočišče našla kar na travniku nekega hotela, malo ven iz Val Gardene, naslednji dan pa sva se ambiciozno s kolesi podala na vrh enega izmed okoliških smučišč. Okolica je sicer lepa, vendar pa sva za celoten izlet porabila cca 9h. Nenatančno začrtane poti so nama precej podaljšale izlet in stalna obračanja in iskanje prave smeri vsakega malo utrudi in razočara.

Tu nekje se je počasi najina pot končala. Na voljo nisva imela veliko dni in tudi kombinacija koles in psa je delala nekaj preglavic. Dolomite sva sicer preizkusila in lahko rečeva, da so resnično lepi. Res pa je, da se naslednjič odpravljava tja brez psa in brez koles. Naslednjič bodo na vrsti ferate in malo manj obljudeni deli teh čarobnih hribov.

potovanja po Dolomitih

potovanja po Dolomitih

potovanja po Dolomitih

Za več prispevkov o potovanji z avtodomi lahko pogledate tukaj.

Tukaj si lahko pogledate obširen vodič za za avtodomarje.

Dodaj odgovor