Matej Špehar: Omislil si bom še enega starega kamperja, čisto za lastno uporabo in veselje [Intervju #3]
Matej Špehar je prvi Slovenec, ki se je pričel resno ukvarjati s Facebookom. Pred tem je 15 let delal v tradicionalnih medijih, dolga leta je bil radijski voditelj na Radio Hit in Radio Aktual.
Ko nas je večina pred leti na Facebooku le gledala fotografije iz zadnje zabave in klepetala s prijatelji, je Matej podjetjam in posameznikom že svetoval kako s pomočjo Facebooka poiskati potencialne stranke.
Danes je Matej eden najboljših strokovnjakov za družbena omrežja v Sloveniji. Na svoji Facebook strani ima že več kot 18 tisoč sledilcev. Prav tako je zelo aktiven tudi na Twitterju.
Matej, najprej bi se rad pogovoril o tvoji radijski karieri. Kako si sploh prišel na radio? Kaj je bil vzgib, da si postal radijski voditelj?
Uf, verjetno se je vse skupaj začelo že v osnovni šoli, ko sem glasbo iz radia presnemaval na kasete in vrtel glasbo na šolskih plesih. V srednji šoli so se pojavili prvi CDji in prve izkušnje z mešalnimi mizami. Kmalu me je zaneslo na prvo radijsko avdicijo, na takrat ravno dobro ustanovljeni radio Salomon. V živo se spomnim mame, ki ni bila ravno navdušena nad sinovim neprestanim poslušanjem glasbe, češ da naj se lotim raje knjig, da od tega ne bom nikoli mogel živeti. No, fino je, če staršem kdaj dokažeš, da nimajo vedno prav.
Če se ne motim ste na Radio Hit, v sklopu oddaje Jutranja budilka s svojimi poslušalci zelo hitro komunicirali s pomočjo Facebooka. Nekaj časa ste imeli tudi največ sledilcev v Sloveniji. A te je to prepričalo, da si se pričel resno ukvarjati s Facebookom?
To je bilo obdobje, ko sem se že umaknil v zaodrje radijskega dogajanja, ko sem se poslovil od mikrofona. Iskal sem nove kanale, kako še lahko pridemo do novih radijskih poslušalcev. Res je, tako radijska, kot stran jutranjega šova so zelo hitro začele pridobivati privržence. Tam smo jim ponujali dodatne vsebine, ki jih v radijskem etru ni bilo, spustili smo jih v zaodrje nastajanja oddaj, odlično se je dalo komunicirati vsebine, ki so šele prihajale v eter, poslušalci so lahko odločali kaj hočejo poslušati, neprestano smo dobivali hiter feedback avditorija, poslušalci so dobivali dodatne “sladkorčke” v obliki nagrad pokroviteljev, vstopnic za koncerte, promocijskih materialov. Morda na prvi pogled nič novega, a za leto 2009 je bilo to prava revolucija. In številke sledilcev so hitro rasle. V dobrih dveh letih smo prišli do preko 60.000 ljudi, kar je bilo za tisto obdobje nora številka. Kar nekaj časa smo držali rekord največje slovenske FB strani.
Kakšni so bili prvi koraki? Ali si že pred uradnim odprtjem podjetja imel stranke, ki si jim svetoval oz. upravljal njihove Facebook profile?
Res je, kar nekaj časa sem sedel na dveh stolih. Urednikoval sem na radijski postaji in vzporedno delal še na novih kanalih. Prvi neradijski klienti so zaradi uspešne radijske zgodbe na družabnih omrežjih hitro začeli trkati na vrata. Rock Otočec, Toper, Big Bang, BTC City, Atlantis, kar vsulo se je povpraševanj. Tako, da sem se moral odločiti ali nadaljujem na radiu, ali se podam v novo avanturo. Pretehtala je radovednost, po 15 letih tradicionalnih medijev, sem zaključil to poglavje in se podal v svetu komercialne uporabe Facebooka in kmalu tudi drugih spletnih kanalov.
Svoj čas si bil precej aktiven na tvoji uradni spletni strani. Lani si napovedal upokojitev te strani in najavil novo. Ali je osebna spletna stran sploh še pomembna glede na vsa družbena omrežja na katerih lahko kreiramo vsebino?
Moja poslovna FB stran je nastala spontano. Ker enostavno ni bilo pravih vsebin o poslovni komunikaciji na novih kanalih, ker sem mnenja, da je potrebno znanje deliti in ne skrivati, sem odprl najprej poslovno FB stran. Kmalu ji je sledil še poslovni blog, saj včasih nisi mogel na Facebooku zaradi velike frekvence ostalih vsebin najti starejših objav. Sprva so mi blogi koristili kot neke vrste zapiski, da sem imel urejene najbolj nujne vsebine. Tako za lastno uporabo, kot za vse tiste, ki so se šele začeli ukvarjati z novimi kanali za poslovno komunikacijo. Kajti sprva sem samo odgovarjal na posameznikova vprašanja na Facebook strani. Ko se je večina vprašanj začela ponavljati, sem namesto odgovorov enostavno poiskal rešitev iz kakšnega starejšega zapisa. Tako je bilo res predvsem bolj enostavno, saj je neprijetno, če moraš vsakemu posebej razlagati kako omogočiti označevanje na fotografijah. Verjetno sem pred mojim zapisom na blogu to razložil neštetokrat. Najbolj iskan odgovor, še dandanes, pa je kaj storiti s pokojnikovim profilom. Še drugi del vprašanja; da, osebna spletna stran je še vedno zelo pomembna. Ker tu najlažje pustimo dober prvi vtis. Spletna stran je še vedno med prvimi zadetki na googlu. Je naša in na njej imamo polna pooblastila. Za profile na družbenih omrežjih težko trdimo.
Kakšen je tvoj pogled na razvoj družbenih omrežij v prihodnje? Na kaj moramo biti v prihodnosti pozorni, če želimo čim boljše rezultate svojih blagovnih znamk?
Predvsem se nehajmo “boriti na preveč frontah”. Včasih je prav smešno kako ima podjetje na več različnih kanalih odprte svoje profile, a niti enega ne vzdržuje tako kot se zares gre. Po skoraj desetletju še vedno nismo preživeli niti osnovne mantre “potrebujem čim več fanov, pa naj stane kar hoče”. Če bi za vsako razlago; ja, res je, število sledilcev je pomembno, a če to niso vaše potencialne stranke, ali pa nimate prave strategije kako bodo to šele postale, dobil en evro, bi imel sedaj že za nakup solidnega avta. Ne šalim se.
Snapchat ali Instagram? Kdo bo prevladal? Tvoja napoved. 🙂
Na prvi pogled bi rekel Instagram, saj Snapchatu nič ni ostalo. A čas bo edini pravi razsodnik. Snapchat je še vedno močno komunikacijsko orodje mladih, ki ni kupilo brezsramno kopiranje Instagrama, in s svojim inovativnim pristopom čisto navdušilo mlade generacije. In dokler ima družabno omrežje aktivno bazo uporabnikov, kar Snapchat še vedno ima, se ji ni bati za prihodnost.
V zadnjih mesecih veliko pozornosti namenjaš svojemu projektu BeerBulli. V tem trenutku teče Adrifund akcija, kjer se zbira denar za prenovo starega in kultnega kombija Bulli (letnik ‘61), ki ga želiš ponovno postaviti na kolesa in ga nadgraditi v pravo pivnico, s pipami in šankom. Kje si ob vseh svojih rednih obveznostih našel inspiracijo, motivacijo in čas za ta “nor” projekt? 🙂
Včasih imam moj “talent” za odbite ideje za prekletstvo. Predvsem, ker večino idej v praksi ne morem speljati in ostanejo v moji glavi. Običajno se zatakne že pri osnovni komponenti, času. Pa pri denarju. Ali pa pri prehitevanju. Noro mi je spremljati kakšen projekt, v katerem prepoznam svojo idejo pred nekaj leti. Hecen občutek, težko razložim. Sedaj se mi v glavi kuha spet ena nora ideja za posebno družabno omrežje, ki bo v nekaj letih gotovo nastalo, a mi enostavno zmanjkuje časa že za bazične stvari. Ti odgovori, ki jih sedaj berete nastajajo ob treh ponoči, ko imam končno mir pred vsemi motečimi faktorji. Pred vsemi telefonskimi klici, obvestili na družabnimih omrežjih, maili, sestanki.
Inspiracija za Beer Bullija je prišla iz Avstralije, podoben kombi, kultni Volkswagnov Hippie Van, poln piva sem našel na Facebooku. Ko sem se bolj poglobil v celotno štorijo sem ugotovil, da tudi Avstralci niso izvirni avtorji, temveč je takšna manija predelav teh najbolj seksi kombijev na svetu že nekaj časa popularna v Braziliji. Ko osnovno idejo križaš še z eno meni zelo domačo disciplino, hladnim pivom, je recept za uspeh že skoraj garantiran. Kar je očitno tudi pri odzivih avditorija. Ko sem začel na glas razmišljati kaj pripravljam, je zelo hitro reagirala tudi ciljna publika, ki je pripravljena projekt podpreti celo s svojim lastnim denarjem. Potencialne stranke torej investirajo v tvoj projekt še preden ta dejansko pride na cesto. Nor občutek.
Akciji trenutno kaže precej dobro, trenutno je zbranega že več kot polovica potrebnega denarja, pa je do konca akcije še več kot 30 dni. Kdaj bo Beer Bulli na cesti, če bo šlo vse po planu?
Res je, v dobrem tednu smo že na polovici iskanega zbranega zneska. Moram reči, da sem se pred štartom crowdfunding kampanje zelo bal, ker se zavedam velikega prepada med podporo na tipkovnici, ko te nič ne stane, da pritisneš lajk, do tiste prave podpore, ko je dejansko potrebno odpreti denarnico. Ampak do sedaj je skoraj 200 ljudi, ki je investiralo v ta projekt mobilne pivnice v prenovljenem Volkswagnovem kombiju. Če je zgodba iskrena, pravilno predstavljena ciljni javnosti in ljudje postanejo del nje, se zgodi čarovnija.
Ali boš v Beer Bulliju imel tudi posteljo za prespati? Praktično bi bilo, a ne? 🙂
Ti kombiji so imeli več inačic, od lahkih dostavnikov (pick upov), panel vanov (to je naš Beer Bulli, pomeni da je kombi namenjen prevozu materiala), preko klasičnih kombijev za prevoz ljudi do prvih kamperjev, avtodomov na svetu. No, ko končamo s prenovo našega panel vana, si bom omislil še enega starega kamperja, čisto za lastno uporabo in veselje. In ta bo imel pravo posteljo.
Dajva se malo pogovoriti še o tvojem preživljanju prostega časa. Glede na to, da tvoje delo večinoma ni vezano na lokacijo me zanima ali izkoriščaš možnost fleksibilnosti tvojega dela? V mislih imam, da greš nekam in potem na daljavo oddelaš nujne zadeve.
Res je, večino projektov lahko vodim iz drugega konca sveta. Samo s telefonom na plaži. A to je prednost samo na prvi pogled. Kajti, če nisi tudi z glavo na dopustu, potem ne moreš uživati, vpijati spontanih trenutkov. Prevečkrat namesto, da bi užival v fantastičnem razgledu, naravnih znamenitostih, sončnem zahodu, lokalnem pivu, živčno bentim, ker je povezava v splet prešibka in izgubljam energijo na napačni stvari. Ne vem kdaj sem nazadnje vklopil “out of office” sporočilo na mailu. Žal.
Kje največkrat dopustuješ s svojo družino?
Ločimo tri dopuste. Klasičnega, ko se za skoraj dva meseca preselimo v družinsko počitniško hišo v hrvaški Istri, kjer me plaža skoraj ne vidi, saj večino prostega časa kolesarim v notranjosti Istre, ki je še vedno dokaj neodkrita. Popotniškega, ko vsako leto obiščemo par neklasičnih destinacij. Za nami je že Sardinija, Malta, Sicilija, južna Italija, Francija, Irska, Velika Britanija, družinska popotovanja polna zanimivih zgodb. In tretjega, navtičnega, ko se guncamo na različnih plovilih po hrvaškem morju.
Hrvaška obala? Jo imaš rad ali jo preziraš? Kje ti je najlepše?
Pred nekaj leti so nam ukradli naš gumenjak, s katerim smo se pridno potepali po Dalmaciji, Istri in Kvarnerju. Bil je ravno še dovolj majhen, da smo ga še lahko vozili na prikolici, a dovolj velik, da smo lahko brezskrbno z njim pluli več dni med Kornati brez strahu pred slabim vremenom. Sedaj, ko smo kapitani brez lastne ladje, si vsako leto izposodimo manjšo barko, s katero se potepamo po Jadranu. Na majhnem prostoru se družina poveže, a zaradi neprestanega menjavanja lokacij nikoli ni dolgčas. Če bi me postavil vsak dan na isto plažo, v gnečo naoljenih teles in obmorskega živ žava bi se mi hitro strgalo.
Kakšne družinske plane imate za letošnje počitnice? Kam boste odvihrali? 🙂
Edina fiksna stvar, ki je že v koledarju, je obisk grškega otoka Hidra za prvomajske počitnice. Nisem pristaš masovnega turizma, zato mi Grčija nikoli ni dišala. A ko sem izvedel, da je na njem nekaj desetletij preživel Leonard Cohen, da gre za majhen otok, kjer se je čas ustavil, saj na njem ni avtomobilov, ne novogradenj, se mu nisem mogel upreti. Ostalo še nimamo splanirano.
Matej, hvala za pogovor, še zadnje vprašanje. Če bi moral izbrati eno samo lokacijo, kam bi šel na svoj sanjski dopust z družino? Imaš pa neomejeno denarja in časa za dober teden. 🙂
Najprej bi imel z ženo bojni posvet. Jaz sem navdušen nad severom (moja želja že nekaj let je Aljaska, a je teden zanjo premalo), žena je navdušena nad jugom in toplimi kraji. Tako, da bi verjetno sklenila kompromis. In bi šli na jug. 🙂 A da ne bi bilo čisto po ženino, bi v toplih krajih najeli barko in se lotili raziskovanja lokalne obale iz druge perspektive.
[optin-cat id=”1009″]