7 lekcij kempiranja in potovanja z avtodomom

potovanje z avtodomom

[Tole je gostujoča objava, ki jo je prispeval Peter Mesarec.]

7 lekcij kampiranja in potovanja z avtodomom

Kličemo ga Bobo, in je 6,3 m dolg, srednje star gospod, ki ga uradno imenujemo avtodom in že več let skrbi za to, da je kuhinja in postelja vedno z nami, kamorkoli smo namenjeni. Seznam držav je približno tako dolg kot seznam “izzivov” (ker baje v modernih časih ne smemo reči težav) in dogodivščin, ki so se zgodile ob, v in z njim. Večina jih je bila brezplačnih, da pa ne bi bile zastonj, sem jih zbral v seznamu, ki leži pred vami. Vsekakor se veselim tudi vaših lekcij, ki ste jih pogruntali.

1. Nova tenda je draga, tudi če imaš avto kasko zavarovan

Ni ga vraga, da nisem te tende zvijal že sredi največje nevihte, ki se seveda vedno zgodi sredi noči. In vse lekije so me pripeljale do tega, da tendo pričvrstim na tla vsaj na tri načine. Klini na nogah, trak, ki gre čez celo tendo in zraven še kakšen dodaten, ki gre neposredno z noge na tla. Kljub temu, to še ni vse, kar moramo narediti s tendo, sem se naučil, ko se je tenda pod težo dežja zlomila, zato je nujno, da je tenda postavljena postrani, torej da je ena noga precej nižja od druge. Lekcija ni bila poceni, je bila pa tako dragocena, da me danes nekateri kličejo tendofobnež. Ker ko vidim da se vsaj dva lista na sosednjem drevesu premikata od vetra, tendo raje pospravim.

2. Med kampiranjem je vedno precej bolj hladno kot si misliš in precej bolj vroče, kot si misliš da bo.

Pozno spomladansko sonce lahko, predvsem na nekoliko južnejših plažah, precej vroče čez dan. S poudarkom na čez dan. Večerno kampiranje nujno zahteva debel pulover in še nekaj proti vetru. Razen, če želite od trenutka sončnega zahoda čepeti v avtodomu pod vklopljenim gretjem, je izjemno pomembno, ne le da spakirate topla oblačila ampak tudi nekaj kar ustavlja veter. In to velja še dolgo v čas, ko na to pozabite, tudi konec maja je lahko ob večerih še precej mrzlo in bo varčevanje z oblačili, ko pakirate precej negativno vplivalo na vašo notranjo temperaturo.

3. Dvakrat zmeri, enkrat prestavi.

Eno izmed prvih parkiranj kamperja na parcelo v kampu se je končalo na servisu kajti dolžina kamperja je pogosto večja, kot naš občutek zanj. Predvsem na začetku je veliko bolj pametno, da človek večkrat stopi ven in pogleda kako daleč od nepremičnih objektov se nahaja. Na takšen način se izogne „naslanjanju“ na drevesa in ostale objekte v neposredni bližini.  In nujno je, da pogledate tudi spodnji rob avtodoma, torej del, ki se z lahkoto nasloni na tla, medtem ko je za kamperjem še veliko prostora.

4. Pravijo da Slovenca v kampu spoznaš po tem, da ima s sabo kolo in Curaprox ščetko.

In to ne brez razloga. Sam sem pogosto prvo noč prespal pred vhodom v kamp, nato pa se zgodaj zjutraj odpravil na krajši (ali daljši) tek po okolici. Ko sem se vrnil po 3 urnem teku po soncu, nato pa sem se moral peš odpraviti po enem večjih hrvaških kampov in poiskati parcelo, mi je razdalja že delala težave. Ko sem se moral vrniti na recepcijo, da jim sporočim številko parcele na kateri bi želel počivati, sem bolj ali manj deloval samo še na hlape. Zato, vedno s sabo kolo, s katerim se lahko voziš po kampu gor in dol in po možnosti obiščeš še okoliške kraje. Curaprox pa kakor komu paše.

5. Prostora nikoli ni dovolj.

Novejši avtodomi imajo sicer nekoliko več prostora za prtljago in vse stvari, ki jih potrebuješ, vendar prostora nikoli ni dovolj. S starejšimi je težava še nekoliko večja, zato je izjemno pomembno kakšno opremo za kampiranje vzamemo s seboj. Moja je tista, ki je ne želite kupiti. Vsak stol ima naslonjala, ki, ko se stol zloži, štrlijo vsako v svojo smer. In enako velja za ležalnik, ki, tudi ko je zložen, ni v eni ravnini. Ob nakupu poiščite takšne, ki se zložijo v eno ravnino in jih enostavno zlagate enega na drugega, saj boste v nasprotnem primeru imeli velike težave pri zlaganju in razlaganju opreme za kampiranje. In podobno velja tudi za krožnike in ostalo opremo, ki jo imate v kuhinji avtodoma. Ta naj bo takšna, da se stvari zlagajo ena v drugo in da so si čim bolj podobne. Zato je odlično, če imamo 4, 6 ali 8 kozarcev, ki so iz istega seta, saj se bodo lepo zložili en v drugega. V nasprotnem primeru se bodo veliko lažje vozili in padali iz omar

6. Mest za spanje je veliko, tudi v državah, kjer je to prepovedano.

Hrvaška je najboljši primer države, ki se je odločila, da so lastniki kampov izjemno pomembne osebe. Zato skrbi za njihov stalni prihodek s tem, da ne dovoljuje parkiranja avtodomov nikjer drugje kot na označenih mestih za avtodome in kampih. Ne bom svetoval divjega kampiranja, saj ima tudi negativne posledice za naravo, kljub temu pa obstajajo mesta, kjer lahko prespimo, ne da bi motili koga ali dobili kazen. Sam sem pogosto načrtoval potovanja tako, da sem pozno zvečer ali ponoči prišel do trajektnega pristanišča ali vhoda v kamp. Trajektna pristanišča so super, saj se lahko postaviš kar na začetek vrste in si naslednje jutro prvi na trajektu, pristajalni manevri trajekta pa so učinkovita budilka. Parkirišča pred vhodom v kamp so vedno pogosteje opremljena tudi z elektriko in vodo, tako da predstavljajo predvsem ugodno alternativo temu, da plačate cel dan kampa, ne glede na to, če ste prispeli pozno popoldne. Seveda pa se jih da izkoristiti tudi „u prolazu“ in se naslednje jutro enostavno odpeljete naprej, do končne destinacije.

7. Stroški kampiranja

Res je, stroški kampa znajo precej narasti, sploh če se na dopust odpravite v glavni sezoni. Kljub temu se sam ne morem izogniti temu, da iščem parcelo v kampu, ki je čim bolj blizu morja. Kampiranje je zame pač pogled na morje in to od jutra do večera. In zato vsakomur vedno predlagam, če je le mogoče, naj poišče parcele, ki jim v kampu ponavadi rečejo »superior« ali podobno. So pa tiste, kjer se zjutraj zbudiš in zvečer zaspiš ob zvokih valovanja morja. In to se splača.

Tukaj si lahko pogledate obširen vodič za za avtodomarje.

Dodaj odgovor