15 razlogov zakaj morate obiskati Prekmurje – [3-dnevni potep z avtodomom]

z avtodomom na prekmurje

Raziskovanje najbolj severovzhodnega dela Slovenije je bilo na mojem seznamu želja že dlje časa. Prekmurje je geografsko zelo blizu Ptuja, pa vendarle sem ga do sedaj dokaj slabo poznal. Na potep po Prekmurju sem se odpravil z družino in vse spodaj naštete destinacije smo obiskali v treh dneh (četrtek, petek, sobota). V četrtek in del petka smo Prekmurje raziskovali Hana, Neža in jaz, v petek popoldan pa so se nam pridružile še Katja in Liza.

Na 3-dnevni potep po Prekmurju smo se odpravili z avtodomom. To je naša najbolj priljubljena oblika počitnic v zadnjem času. Glede nato, da smo šli na pot v času epidemije Koronavirusa (ravno takrat so se pričeli sproščati ukrepi), je bila tudi bolj kot ne edina opcija. Namreč tisti vikend, ko smo bili na poti, kampi še niso obratovali, bila pa so na voljo določena postajališča za avtodome (PZA-ji), kjer pa ni bilo možno koristiti javnih toaletnih prostorov. A mi jih tudi nismo potrebovali, saj smo v avtodomu imeli vse potrebno za samooskrbo.

Prekmurje smo pred kratkim raziskovali tudi brez avtodoma, bivali smo v hotelu Cubis, v Lendavi. Tukaj si lahko pogledate kako smo se imeli.

Avtodom smo si sposodili pri Hiša na kolesih, kjer smo v preteklosti vedno imeli zelo dobre izkušnje. Njihovi avtodomi so namreč bolj kot ne novi ali stari eno do dve leti. So tudi bogato opremljeni z vso dodatno opremo, ki jo na potepu z avtodomom potrebujemo. Glede nato, da smo 5-članska družina, smo si tokrat izposodili alkoven model avtodoma – model PLA Happy 440.

Spodaj si poglejte video, v katerem je predstavljenih 15 razlogov zakaj morate obiskati Prekmurje.

Na spodnjem zemljevidu si lahko pogledate posamezne točke lokacij, ki smo jih obiskali v treh dneh.

z avtodomom na prekmurje

1. Paviljon Expano in Soboško jezero

V četrtek zjutraj, ko smo se iz Ptuja odpravili proti Prekmurju, je bil prvi cilj, da se ustavimo pri paviljonu Expano (lokacija: Murska Sobota), ki je arhitekturno res nekaj posebnega. Sestavljen je iz štirih glavnih sklopov, ki se ločijo glede na tematiko: razstava, TIC, gostinski del in poslovni del.

Glede nato, da so takrat še veljali strogi ukrepi glede širitve Koronavirusa, si notranjosti žal nismo mogli pogledati. Smo pa se malo sprehodili naokrog in si pogledali Soboško jezero. Na Soboškem jezeru je možno izvajati številne športne aktivnosti (vožnja s kajaki, SUP-anje ipd.).

Prav tako se ob Soboškem jezeru nahaja res velik motorični oz. gibalni park, kjer bodo na svoj račun prišli otroci.

2. Otok ljubezni

Nato je sledila vožnja proti vasici Ižakovci, kjer smo si želeli pogledati Otok ljubezni (lokacija: Ižakovci 99, 9231 Beltinci).

Reka Mura je skozi stoletja oblikovala naravni otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Pravijo, da je to kraj za vse zaljubljene. Otok ljubezni je najbolj znan po delujočem plavajočem mlinu na reki Muri, velikem splavu oz. brodu in büjraškem muzeju. Plavajoči mlin na Muri je edin takšen mlin v Sloveniji. Zanimiv je tud splav, s katerim se lahko zapeljete na drugo stran reke. Žal ta dan to ni bilo možno.

V gozdičku ob Muri je na voljo veliko sence, prav tako je tukaj na voljo res veliko gostinske ponudbe. Žal pa je bila vsa gostinska ponudba ta dan zaprta (zaradi epidemije Koronavirusa). Tako, da smo se mi sprehodili ob Muri, si dodobra pogledali plavajoči mlin in splav ter naredili nekaj fotografij za spomin.

Reka Mura izvira v Avstriji. Njena skupna dolžina je okoli 450 km, od tega je v Sloveniji 98 km. Na Hrvaškem pri Legradu se izliva v Dravo. Večji del reke je speljan v stalno strugo, kljub temu pa še vedno najdemo ob Muri mnoge Murine rokave imenovane mrtvice.

3. Babičev mlin pri Veržeju

Zelo blizu Otoka ljubezni se nahaja Babičev mlin na Muri (Mlinska cesta 25, 9241 Veržej). Gre za najstarejši še delujoči mlin na reki Muri. Babičev mlin je plavajoči, kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, vodni pogon pa na Muri.

Leta 1912 so Babičevi kupili Kolmaničev plavajoči mlin, vendar pa ga je požar leta 1927 popolnoma uničil. Ljubezen do mlina je bila močnejša od številnih ovir, zato so takrat zgradili nov mlin. V mlinu danes ponujajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke.

Nekoč je Mura poganjala sto mlinov, danes od starih mlinov obratuje le še ta Babičev mlin pri Veržeju. Gre torej za edinstven spomenik slovenske kulturne dediščine neprecenljive vrednosti.

Spodaj si lahko pogledate nekaj fofografij iz Babičevega mlina.

4. Nasad sivke v Bakovcih – Bakovka

Naša naslednja destinacija je bilo Bukovniško jezero. Med potjo pa smo se na kratko ustavili še pri nasadu sivke v Bakovcih (Mlinska 18, Bakovci). V tem letnem času sivka še ne cveti, tako da nismo bili deležni takšnega razgleda kot bi ga bili, če bi si nasad pogledali od sredine junija do začetka julija. Takrat je sivka v svojem polnem razcvetu in takrat je tukaj kot v Provansi.

Z nasadom, ki zajema več kot 18.000 sadik sivke in žajblja upravlja Kmetijstvo KOVAČ. Na svoji strani priporočajo sprehod po 300 m dolgem nasadu mimo čebelnjakov do razgledne točke na nasipu Mure od koder je čudovit razgled na celoten nasad in okolico z Mursko Soboto v ozadju ter povratek mimo starega Lukačevega mlina.

Nam je žal primanjkovalo časa, zato na sprehod nismo šli.

Pri nasadu je v poletni sezoni možno kupiti eterična olja, cvetne vodice oz. hidrolate, cvetno vodico prave sivke. Več informacij si lahko pogledate tukaj.

5. PZA točka v Dobrovniku ob Bukovniškem jezeru

PZA točka ob Bukovniškem jezeru se nahaja v vasici Dobrovnik (lokacija: Kamp Bukovniško jezero – Camper Stop). Zraven jezera je urejen PZA prostor za avtodome in počitniške prikolice, kjer je na voljo 14 parkirnih mest. Gre resnično za moderno in zelo dobro opremljeno PZA točko, kjer je na voljo vsa oskrba za avtodome (elektrika, voda, spust fekalne vode in čiščenje WC kasete). Cena za 24-urni postanek je 20 €, plačilo se opravi preko avtomata. Tuka je možno prenočiti tudi s počitniško prikolico.

Več o PZA Bukovniško jezero najdete tukaj.

Sem smo se pripeljali okrog 14. ure. Hana in Neža sta se strinjali, da tukaj tudi ostanemo in prenočimo. Malo smo si odpočili in nekaj na hitro pojedli, nato sta se punci igrali ob gozdičku, jaz pa sem spil svojo dnevno kavo in užival pred teraso avtodoma. Ker je takrat še vedno bila razglašena epidemija, turistov ni bilo veliko, a kljub temu je v PZA-ju bila nastanjena še ena družina.

Nato smo iz boxa vzeli kolesa in se odpeljali do Mercatorjeve trgovine v vasici Dobrovnik, kjer smo dopolnili zaloge hrane in vode. Od tukaj smo se odpeljali še do podjetja Ocean Orchids, kjer smo si želeli pogledati tropski vrt in seveda kupiti kakšno orhidejo.

6. Ocean Orchids – ogled tropskega vrta

Od vasice Dobrovnik pa do podjetja Ocean Orchids je okrog 2 km lahkotne vožnje s kolesom. Mi smo se kar malo namučili, saj je pihal močan veter.

S kartico iz PZA točke ob Bukovniškem jezeru je na voljo popust za ogled tropskega vrta v podjetju Ocean Orchids. Nam je gospodična na vhodu rekla, da ne rabimo nič plačati, mislim, da smo bili prav prvi gostje, saj so ravno ta dan odprli vrata za obiskovalce.

Ogled tropskega vrta je zanimiv in lepo urejen, v njem vidimo veliko različnih rastlin (banane, avokado, vanilija, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, kava, poper, vanilija in ostale orhideje). Sestavljen je iz dveh delov, oba objekta sta visoka 6 metrov.

Do tropskega vrta se pride iz trgovine, kjer je razstavljenih veliko različnih orhidej, ki jih podjetje proizvaja – tukaj jih je mogoče tudi kupiti. Katja obožuje orhideje, zato skorajda nisem imel izbire in sem eno seveda tudi kupil. 🙂

Tropski vrt se razpostira na 1.500 m2. V njem je več kot 900 eksotičnih primerkov stotih rastlinskih vrst.

Podjetje Ocean Orchids je vodilni proizvajalec in tržnik orhidej v srednji in jugovzhodni Evropi. V proizvodnji Ocean Orchids vsak dan zacveti okoli 4.000 orhidej. Proizvodnja se razprostira na 40.000 m2, kar jim omogoča pridelavo več kot 2 milijona cvetočih orhidej Pha-laenopsis v lončkih na leto.

7. Bukovniško jezero

Po ogledu tropskega vrta smo se s kolesi odpeljali nazaj do avtodoma v PZA točki ob Bukovniškem jezeru. Nato pa smo se sprehodili do Bukovniškega jezera, ki je od PZA točke oddaljen par minut lahkotne hoje. Na kratko smo se sprehodili ob jezeru, da bi šli okrog njega žal nismo imeli več časa.

V bližnjem gozdičku se nahaja Pustolovski park. Seveda ta dan še ni deloval. Je pa bil odprt bližnji bar, kjer smo si privoščili res dober sladoled.

Bukovniško jezero je umetno jezero veliko 4,5 ha in je nastalo z zajezitvijo potoka Bukovnica. Povprečno je globoko 2 do 3 m, največja globina pa je do 8 m. Prvotni razlog za nastanek je bil kot protipoplavni ukrep.

Že od nekdaj je krožilo ustno izročilo, da je kapelica sv. Vida, ki je postavljena v gozdu nedaleč od Bukovniškega jezera nekaj posebnega. Krožijo številne legende o bajeslovni moči izvira sv. Vida v bližini kapelice in o dobrem počutju, ki ga počitek v njeni bližini prinese. Leta 2001 so radiostezisti področje raziskali in na njihovo presenečenje naleteli na več kot 50 energetskih točk. 26 energetskih točk so posebej označili in jim določili namen zdravljenja in čas, ki ga je potrebno preživeti na vsaki energetskih točki.

Po ogledu Bukovniškega jezera smo se odpravili nazaj proti avtodomu. Sledila je večerja, za njo pa večerna rutina. Za nami je bil naporen in prijeten dan in v pričakovanju naslednjega dne smo prijetno zaspali.

8. Stolp Vinarium – Lendava

Noč na PZA točki ob Bukovniškem jezeru je minila mirno in vsi smo se prav dobro naspali. Po zajtrku sem malo poskrbel tudi za avtodom – na zato posebej namenjenem prostoru sem izpraznil odpadno vodo in izpraznik WC kaseto.

Nato smo se odpravili proti Lendavi – naš prvi cilj je bil ogled stolpa Vinarium (Dolgovaške Gorice 229, 9220 Lendava). Zaradi Koronavirusa je bil ta dan seveda še zaprt, a to nam ni pokvarilo razpoloženja. Stolp smo si želeli pogledati tudi od daleč, zato smo se odpravili na sprehod. V tukajšnji okolici je namreč res veliko lepih vinskih poti po Lendavskih gričih in vinogradih.

Razgledni stolp Vinarium v Lendavi je visok 53 m in pol in ponuja čudoviti pogled po pokrajini, ki sega vse od Lendavskih goric do porečja reke Mure in seže vse do Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na vrhu stolpa se lahko tako na enem mestu naužijete pogleda po kar štirih državah. Na najvišjo razgledno ploščad stolpa se lahko udobno povzpnete z dvigalom ali pa se povzpnete po 240 stopnicah.

Mi smo ta dopoldan bili tukaj edini turisti, kar je verjetno precej redko za to turistično atrakcijo. Nato smo se peš odpravili še malo naokrog, da smo si Vinarium stolp med Lendavskimi goricami pogledali še od daleč.

9. Sprehod do klopce Ljubezni

Po vinski cesti smo se od stolpa Vinarium peš odpravili proti Kapelci sv. Trojice. Vmes smo se želeli ustaviti še na klopci Ljubezni, od kjer je res lep pogled na vinorodne lendavske griče in na razgledni stolp. Klopce Ljubezni ni težko najti, nahaja se namreč v neposredni bližini Kapelice sv. Trojice – jo boste opazili že iz ceste.

Sprehod po cesti od stolpa Vinarium do Kapelce sv. Trojice bi priporočal prav vsem. Razgledi tukaj so čudoviti, ob cesti je veliko vinotočov, kjer se je možno ustaviti in se okrepčati.

10. Kapela sv. Trojice

Sledil je ogled Kapelice sv. Trojice (Lendavske Gorice 76-74, 9220 Lendava) ob kateri je tudi manjše pokopališče, ki je hkrati najstarejše pokopališče v Lendavi.

Na tej točki je bila je v preteklosti vojaška utrdba, ki je služila za zaščito Lendave pred napadalci, saj je postavljena na strateško pomembni 266 metrov visoki nadmorski višini. Zaradi njene skrbno izbrane lege je niti Turki v času napadov v 16. in 17. stoletju niso mogli zavzeti. Ko so se prenehali turški vpadi, so ljudje v 18. stoletju zgradili Kapelo sv. Trojice.

V Kapeli sv. Trojice je danes na ogled tudi naravno mumificirano telo vojskovodje Mihaela Hadika, ki je bil eden največjih junakov iz časa bojev proti Turkom. Okoliščine njegove smrti še danes niso povsem jasne. Apnenčasta zemlja in izredno zračna grobnica naj bi pripomogli, da se telo v grobnici pod kapelo ni razgradilo pač pa se je naravno mumificiralo.

Žal si tega nismo mogli v živo pogledati, saj je bila Kapela sv. Trojice ta dan zaprta.

Nato smo se vrnili do avtodoma na parkirišču pred razglednim stolpom Vinarium. Sledila je vožnja na Ptuj, z namenom, da se nam pridružijo še preostali članici naše družine – Katja in Liza.

V popoldanskih urah smo se v polni zasedbi odpravili proti vasici Prosenjakovci.

11. Dvorec Matzenau v vasici Prosenjakovci

V vasici Prosenjakovci na Goričkem se nahaja zapuščen dvorec Matzenau (Prosenjakovci 37, 9207 Prosenjakovci) – priporočila za ogled smo dobili preko spleta. In res je bil vreden postanek v tej vasici.

Dvorec Matzenau se nahaja v gozdičku poraščenem z iglavci in listavci. Gre za dvorec grofa Matzenauerja, ki je bil zgrajen kot letno in lovsko prebivališče okoli leta 1876. Prvi lastnik dvorca ni znan. Leta 1945 so bili lastniki iz dvorca izgnani, Rdeča armada (vojska Sovjetske zveze) je dvorec preuredila v bolnišnico in v veliki meri uničila ves inventar.

Okrog dvorca poteka krožna gozdna učna pot. Pot služi tudi kot dostop do dvorca. Ob poti so klopi za možnost počitka v naravi. V parku so informativne table, iz katerih se je možno poučiti o rastočih drevesih in njihovih posebnostih.

Vsekakor vredno kratkega postanka. Mislim, da je dvorec lahko zelo zanimiv za fotografe, namreč kulisa razpadajočega dvorca je precej atraktivna. 

12. Lovenjakov Dvor – Hotel Štrk

Nato je sledila vožnja proti Lovenjakovemu Dvoru, kjer smo imeli rezervacijo na PZA postajališču. Prispeli smo proti večeru, prav tako je zunaj precej pihal veter, tako da smo si kar v avtodomu naredili večerjo in se pripravili na nočni počitek.

Po mirni noči smo se prebudili v naš zadnji dan raziskovanja Prekmurja. Po zajtrku smo se sprehodili po Lovenjakovem dvoru in imeli smo kaj za videti. Lovenjakov dvor zajema več namestitvenih možnosti, prenočite lahko v hotelu Štrk, na domačiji in na urejeni PZA točki za avtodome.

Pred domačijo se sprehajajo številne živali (koze, ovce, poniji, lami, kokoši, pavi, dva emuja, zajčki, muce), za njo pa je ribnik, ki nudi možnost ribolova. Mojim puncam so bile živali seveda najbolj všeč, tako, da smo se pri njih zadržali največ časa.

S Katjo sva na tem mestu sprejela odločitev, da se ob koncu tega dne vrnemo sem na večerjo in da bomo na tej točki sklenili naše potepanje po Prekmurju z avtodomom.

13. Sprehod do Tromejnika v vasici Trdkova

Ta dan smo si želeli podrobneje spoznati Goričko. Zapeljali smo se do vasice Grad, od tam smo pot nadaljevali mimo vasice Kuzma, proti vasici Trdkova. Naš prvi cilj je bil, da se povzpnemo do Tromejnika (lokacija: 9263 Trdkova).

Tromejnik je geodetska točka točno na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Nahaja se na vrhu vzpetine blizu naselja Trdkova v krajinskem parku Goričko. Tromejni kamen je bil na današnje mesto postavljen že leta 1924. Do njega vodijo poti iz vseh držav: iz Slovenije, iz Avstrije in Madžarske.

Ob vznožju je možno brezplačno parkirati. Pot do Tromejnika je dobro označena, v bistvu gre za gozdno učno pot z raznimi informativnimi tablami, na katerih so napisane razne zanimivosti. Na vrhu so klopce, tromejnik – spomenik, igrala in informativne table.

Goričko je gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. Gre za izjemno slikovito pokrajino razpršenih kmetij v nizkem gričevju. Veliko travnikov, njiv, sadovnjakov, vinogradov se prepleta z vijugavimi potoki, obroblja pa ga gozd iglavcev in listavcev. Goričko je slovenski del Trideželnega parka z Avstrijo in Madžarsko ter življenjski prostor evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Do Tromejnika na vrhu hriba smo s postanki potrebovali dobrih 20 minut. Na vrhu smo si seveda vzeli čas za fotografiranje, se okrepčali in se nato počasi vrnili nazaj do parkirišča, kjer smo imeli parkiran avtodom.

14. Ogled največjega slovenskega gradu v vasici Grad

Nato smo se zapeljali do vasice Grad, kjer smo parkirali na vrhu vasice pri gradu Grad (lokacija). Katja je z Lizo ostala v avtodomu, saj je potrebovala dnevni počitek. Jaz pa sem si s Hano in Nežo šel pogledati grad Grad od blizu.

Grad velja za največji grad na Slovenskem, ki stoji na enem izmed vulkanskih gričev (bazaltnem tufu). Ima kar 365 sob in v sebi skriva številne skrivnosti. Star je več kot 800 let. V neposredni okolici gradu se nahaja več energetskih točk, prav tako je energetsko polje pred glavnim vhodom in pri izviru studenca.

Grajska zgradba spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Danes ima v njem sedež Krajinski park Goričko.

Če Prekmurje raziskujete z otroki, si splača v vasici Grad vzeti nekaj ur za Doživljajski park Vulkanija.

15. Ogled Slatinskega vrelca v vasici Nuskova

Nato smo se odpravili še do vasice Nuskova, kjer smo si želeli pogledati Slatinski vrelec (Nuskova 10, 9262 Rogašovci).

Pravijo, da je voda, ki privre iz Slatinskega vrelca najboljša mineralna voda na Slovenskem. Ob vrelcu je urejeno počivališče pod slamnato streho. Vrelec je kaptiran, ljudje iz bližnje in daljne okolice vodo iz vrelca vsakodnevno uporabljajo, tako da jo pijejo in z njo zalivajo vrtnine.

Na počivališču pod slamnato streho smo srečali starejšo gospo, ki nam je povedala, da se vsak dan odpravi na daljši sprehod in se vedno tukaj ustavi in si natoči deci ali dva te mineralne vode. Rekla je, da verjame, da je voda iz Slatinskega vrelca zdrava in je prepričana, da blagodejno vpliva na njeno zdravje.

V letu 2008 je bil Slatinski vrelec zaradi dotrajanosti obnovljen s sredstvi v okviru projekta Oaza zdravja.

Večerja v restavraciji pri Lovenjakovem Dvoru

Dan se je prevesil v pozno popoldne. Naša zadnja postojanka je bila ponoven obisk Lovenjakovega Dvora, kjer smo si že zjutraj naročili večerjo. Kaj reči o hrani pri Lovenjakovem Dvoru. Bila je naravnost odlična. Prvič sem poiskusil Dödole. Za sladico pa sem dobil še prekmursko gibanico. Skratka priporočam.

Po večerji smo se polni vtisov odpeljali proti Ptuju. Imeli smo se lepo, a moram tudi odkrito priznati, da je bilo z Lizo kar naporno. Stara je dobri dve leti, vse jo zelo zanima, zato jo moramo imeti vseskozi na očeh, kar pač terja nekaj več energije iz moje in Katjine strani. A ustvarili smo si neprecenljive skupne spomine, kar seveda šteje največ.

Prekmurje mi je bilo zelo všeč, da je vse zelo hitro dostopno. Relacije so kratke, tako, da lahko zelo hitro prideš kamorkoli. Sploh za nas z majhnimi otroki je to veliko vredno.

Še nekaj utrinkov iz notranjosti avtodoma. 🙂

Če vas zanima avtodomarstvo, si lahko pogledate obširen vodič za avtodomarje. V njem boste našli veliko koristnih informacij.

2 thoughts on “15 razlogov zakaj morate obiskati Prekmurje – [3-dnevni potep z avtodomom]

  1. […] 15 razlogov zakaj morate obiskati Prekmurje (2020) – Raziskovanje najbolj severovzhodnega dela Slovenije je bilo na mojem seznamu želja že dlje časa. Prekmurje je geografsko zelo blizu Ptuja, pa vendarle sem ga do sedaj dokaj slabo poznal. Na potep po Prekmurju sem se odpravil z družino in vse spodaj naštete destinacije smo obiskali v treh dneh (četrtek, petek, sobota).  […]

  2. […] kratkim smo se z družino potepali po Prekmurju. Prekmurje smo letos že raziskovali in sicer z avtodomom. Žal pa so takrat bili v veljavi strogi korona ukrepi, tako da nismo mogli preizkusiti vseh […]

Dodaj odgovor