Tina Deu: Mi potrebujemo le sonce, morje in ribiča, ki nam zjutraj proda ribe. [Intervju #8]
Tina Deu je piarovka v podjetju Karantanija Cinemas, podobno delo je prej opravljala za založbo Beletrina. Še prej je vrsto let pisala za revije, bila je izvršna urednica slovenske izdaje revije Elle in odgovorna urednica slovenske izdaje revije Cosmopolitan. Hkrati že vrsto let ustvarja zelo priljubljen blog Tina in fantje in piše kolumne za portal Siol.
Tina, prisrčno dobrodošla na mojem blogu. 🙂 Če pogledam tvoj življenjepis opazim, da se vse življenje ukvarjaš s pisnim izražanjem – od pisanja člankov do urednikovanja v različnih revijah, trenutno tudi upravljanja odnosov z javnostmi. Zanima me od kje izhaja tvoja strast do pisanja? Si že od malega rada pisala?
Res, besede že leta kar letijo izpod računalniških tipk. Pravzaprav se skoraj ne spomnim, kako je prišlo do tega. Ko sem hodila v šolo, sem bila vedno precej povprečna učenka – nikoli se na primer ni zgodilo, da bi moj prosti spis prebrali pred tablo. Potem sem pa med študijem nekako zajadrala v revije. Tako se je začelo moje urjenje v pisanju. Ker pravzaprav za to gre – pisanje je nekakšna obrt. Več kot vadiš, bolje gre.
Že kar nekaj let ustvarjaš zelo popularen slovenski blog Tina in fantje. Zakaj si sploh pričela blogati? Kje najdeš motivacijo, da vztrajaš vsa ta leta?
Blog Tina in fantje se je rodil, ko sem prenehala urejati Cosmopolitan. Enostavno sem še naprej želela imeti kanal, skozi katerega bi lahko kaj povedala, podala svoje mnenje. To je bilo pred slabimi petimi leti, ko blogov še ni bilo veliko. Spominjam se, da so se ljudje kar precej čudili, ko sem povedala, kaj bom počela. Blogov je zdaj veliko in moram reči, da je včasih težko hoditi vštric z njimi. Sploh, ko gre za število objav. Sama sem zagovornica kvalitete – pišem, ko imam kaj povedati in se za besedila res potrudim. Mislim, da moji bralci to tudi spoštujejo in brez težav počakajo na naslednjo objavo. Pisanje samo za to, ker je treba vsak dan nekaj objaviti, me ne zanima.
Na blogu pišeš največ o družinskih tematikah in dogodivščinah s tvojimi štirimi fanti (Tina ima tri sinove in moža). Veliko pišeš tudi o vzgoji otrok, pri čemer si znana po tem, da pri vzgoji uporabljaš zdravo kmečko pamet. Otroke učiš predvsem samostojnosti in odgovornosti. Ne slediš normam “modernih staršev”, da se mora ob rojstvu otroka vse spremeniti, da morajo otroci obiskovati številne popoldanske krožke, da se morajo starši ob otrokih ure in ure igrati s kockami in z njimi delati domačo nalogo. Priznam, da mi je tvoj pogled na vzgojo zelo blizu. Zanima me kako tvoji bralci sprejemajo tvoje vzgojne metode? Si kdaj dobila kakšno sporočilo ogorčene mamice, ki se s tvojim razmišljanjem ni strinjala? 🙂
Že ves čas se trudim, da so objave tudi zabavne. Ljudem želim sporočiti, da naj nas ne bo konec od resnosti, čeprav smo starši. Pretiran nadzor, preveč sprogramirani dnevi in nenehna skrb našega naraščaja ne peljejo svetli prihodnosti naproti. Pa še to je – otrok ne kličem sončki, kar verjetno marsikaj pove o mojem odnosu do starševstva. Mislim, da je v resnici precej staršev, ki se z mano strinjajo in v mojem pisanju najdejo potrditev.
V zadnjih letih je bloganje postalo zelo popularno. Še posebej aktualne so mamiblogerke, teh je v Sloveniji več kot 50. Oglaševalci so to tudi začutili in želijo izkoristiti svojo priložnost za reklamiranje produktov skozi blogerje. Zanima me ali dobivaš veliko ponudb za sodelovanja? Jih sprejemaš ali zavračaš? Kakšen je tvoj pogled na tovrstni vsebinski oz. “influencer” marketing?
Vesela sem ponudb, ki lahko prinesejo kakšen evro in gremo potem lahko na ene fine družinske počitnice. Blog je tudi delo, zato se mi zdi čisto prav, da je vsaj včasih plačano. Podjetja, s katerimi sodelujem, izbiram kar se da previdno – odločam se za izdelke in storitve, ki bi jih moja družina tudi sicer uporabljala. Poleg tega o zgodbi vedno razmislim in se potrudim, da je članek dobro in zanimivo napisan.
Kakšno je tvoje mnenje o prihodnosti bloganja? Gre za muho enodnevnico ali meniš, da bo v prihodnje bloganje še bolj popularno kot je danes?
Mislim, da bodo vedno obstajali ljudje, ki bodo želeli drugim ljudem nekaj sporočiti. Blog je v prvi vrsti medij, skozi katerega lahko nekaj deliš. Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, pa je težko vprašanje.
Kakšni so tvoji kratkoročni in dolgoročni plani glede bloga Tina in fantje? Boš ohranila trenutni format objav? Opazil sem, da ste z družino objavili tudi nekaj posnetkov na kanalu Youtube. Te vloganja zanima, bi se dobro počutila v tej vlogi?
Tudi vloganje je zanimivo. Ker je moj najstarejši fant po izobrazbi fotograf, ki se spogleduje tudi z video produkcijo, in ker ta zanima tudi najine sinove, bomo zagotovo v prihodnosti na to temo še kaj ušpičili. Pisanje bo pa zagotovo tudi v bodoče ostalo moje področje.
Dotakniva se še malo tvojega prostega časa? Kam z družino greste najraje, ko imate prosto soboto ali nedeljo?
Prihaja zima, mi pa zelo radi smučamo. To je edini šport, s katerim se z enakim navdušenjem ukvarja cela naša družina. Ves dan si zunaj, na sedežnici pa lahko še kakšno rečeš – za nas je to idealen način preživljanja družinskega časa. Lani smo si prvič kupili sezonsko smučarsko karto za Koroško – smučali smo skoraj vsak konec tedna in na snegu preživeli vse zimske šolske počitnice. Če se prav spominjam, smo imeli 25 smučarski dni, kar je lepa številka. Letos imamo podobne načrte. Veseli nas, da se je sezona začela tako zgodaj.
Ste v prostem času radi športno aktivni? S katerim športom se ti konkretno rada ukvarjaš?
Smo, čeprav smo radi tudi doma. Sicer pa otroke velikokrat vlečeva v hribe oziroma “v brez zveze”, kot izletom pravijo oni. Vsak od njih ima tudi svoj šport – najstarejši trenira brakedance, srednji košarko, najmlajši pa nogomet. Jaz sem včasih veliko tekla, zdaj pa večinoma hodim na organizirano vadbo, ki ji rada rečem kar telovadba. V športu pa je trenutno najbolj uspešen najstarejši član, ki trenira plavanje v veteranski sekciji plavalnega kluba Riba, za katerega tudi tekmuje. Prijel se ga je celo vzdevek “Hitri deček”.
Pred časom si na blogu pisala o počitnicah, ki ste jih preživeli v mirnem zalivu, na neimenovanem hrvaškem otoku, ki ga bralcem nisi želela zaupati, saj želiš, da bo miren še v prihodnje. Ali preživljate glavni poletni dopust vedno na isti lokaciji?
Poleti gremo na morje – vedno na isti otok na hrvaški obali, o katerem pišem tudi v članku, ki ga omenjaš. V tem smislu smo precej dolgočasni. Vsako leto sicer pride do razprave, če se ne bi vseeno premaknili še kam drugam, ampak na koncu vedno končamo v istem kraju. Otroci imajo tam stalno družbo, v kampu se vsi poznamo, tudi z nekaterimi domačini smo že spletli pristne vezi.
Če vas zanima kako in kje Tina s svojimi fanti preživlja poletni dopust, kliknite tukaj.
Ali lahko mojim bralcem zaupaš, kateri del hrvaške obale (Dalmacije) ti je najbolj všeč in zakaj?
Še nikoli nisem bila v Dubrovniku – tja me ne vleče, ker je vedno gneča. Tja bom šla, ko bom stara. Od nekdaj sem iskala neobljudene kraje, kjer je čar ravno v tem, da ne nudijo vrhunskih turističnih storitev. Mi potrebujemo samo sonce, morje in ribiča, ki zjutraj s čolna prodaja ribe.
Na kakšno obliko nastanitve prisegate? Kampiranje, mobilne hiške, apartmaji, avtodom? Predvidevam, da se na poletnih počitnicah v hotelu ne počutite ravno najbolje.
Poleti vedno kampiramo, na smučanju uporabljamo apartmaje. Enkrat smo šli z avtodomom na Švedsko, kar bi z veseljem še ponovili. Včasih pa si želimo tudi, da bi šli za nekaj dni v hotel, kjer lahko daš vse štiri od sebe. Tudi to ni slaba varianta, sploh ne.
Ali že imate kakšne plane za krompirjeve in zimske počitnice?
Med krompirjevimi počitnicami potujemo – najraje gremo v toplejše kraje. Bili smo že na Siciliji in na Malti, te dni pa smo se ravno vrnili iz Maroka, kjer smo se imeli najbolje do sedaj. V 12 dneh smo prevozili skoraj dvatisoč kilometrov in si ogledali dobršen del te afriške države. Všeč nam je bila raznolikost potovanja – puščava, mesta, obala in še marsikaj. Priporočamo!
Tina, zahvaljujem se ti za tvoj čas. Prišla sva do konca intervjuja, tako da sledi še zadnje vprašanje. Zanima me kam bi se odpravila z družino, če bi imela na voljo le 14 dni in neomejeno denarja. 🙂
Zelo si želimo v Azijo – Tajska, Indonezija, Filipini … ko sem bila še brez otrok, sem več potovala. Zdaj si želim, da bi vse te lepe kraje obiskali tudi skupaj.
[optin-cat id=”1009″]