Plaža Gialos – Lefkada (7. in 8. dan)
Po ogledu Meteore smo se odpravili na nekaj urno vožnjo proti otoku Lefkada (cilj: plaža Gialos). Vožnja je skoraj v celoti potekala po lepi (novejši) avtocesti. Med vožnjo smo opazovali kako hribovita je Grčija, peljali smo se skozi vsaj 20 kratkih in daljših tunelov, ki krajšajo pot po hriboviti deželi. Do otoka Lefkada smo se pripeljali popoldan in ko smo prečkali most, ki povezuje celino z otokom, smo se ustavili v istoimenovanem mestu Lefkada. Poiskali smo parkirišče, se sprehodili po rivi in si v taverni privoščili hitro kosilo, saj smo bili že precej lačni.
Otok Lefkada
Otok Lefkada (tudi Lefkas) je otok v jugozahodnem delu Grčije, ki spada v skupino Jonskih otokov. Severno od njega je otok Krf, južno pa otok Kefalonija. Največje in najpomembnejše mesto na otoku je Lefkada. So pa na otoku še druga mesta oz. kraji (vasice): Ligia, Nikiana, Nydri (pristanišče), Geni, Vasiliki (pristanišče), Athani, Kalamitsi, Agios Nikitas, Tsoukalades itd. Od celine je otok ločen s prelivom dolgim 2 km, preko katerega je zgrajen kratek most.
Otok Lefkada je dolg okrog 35 km, širok pa približno 15 km. Najvišji vrh na otoku je Stavrota in je visok kar 1158 metrov. Lefkada je precej hribovit otok, še posebej osrednji in zahodni del otoka.
Spodaj si lahko pogledate lokacijo kjer se nahaja otok Lefkada.
Moja želja je bila, da bi prvo noč prenočili na plaži Gialos, ki slovi kot ena najlepših plaž na otoku. Dostop do te plaže je precej zahteven, potrebno se je po dokaj ozki in serpetinasti cesti spustiti do plaže. Cesta, ki vodi do plaže je bila kar nekaj časa zaprta, saj je bila v potresu novembra 2015 delno porušena. Letos so jo dokončno dogradili in na Facebook skupini so se javili nekateri Slovenci, ki so v teh dneh bili na plaži. Ta informacija je bila zame kot zelena luč na semaforju! Akcija. 🙂
Plaža Gialos
Katji kaj veliko glede ceste nisem razlagal – je nisem želel obremenjevati. Taktična poteza, a ne. 🙂 Ko smo se se pripeljali do vasice Athani, od koder se prične spust do plaže Gialos, smo že dodobra spoznali ceste na Lefkadi. Celotna zahodna stran otoka je precej hribovita in cesta je zelo ovinkasta in strma. Glavna cesta je bila še kar vredu, ko pa smo se iz nje preusmerili na stransko cesto, ki vodi do vasice Athani, pa je že bilo zabavno. Na določenih odsekih je bilo ozko le za en avto, sploh v vasicah, kjer je cesta speljana med hišami. Spomnim se, da smo se v nekem trenutku zagozdili z ostalimi udeleženci v prometu, da ni šlo ne naprej in ne nazaj. Smo potrebovali nekaj minut, da smo razvozlali prometni zamešek. Še vedno pa sem se na cesti počutil precej varno, prisotna pa je bila pozitivna trema.
Spodaj se nahaja lokacija na zemljevidu (plaža Gialos). Koordinate plaže so: 38.671053, 20.557065.
Ko smo prispeli do odseka za spust do plaže Gialos me je najbolj zmotil napis, da je cesta zaprta. Čeprav temu ni bilo tako, me je ta informacije precej nervirala. Zakaj se te zapis potem ni odstranil, če je dostop možen? Se želi obast na otoku s tem zavarovati, če pride do kakšne nesreče? Ni bilo druge kot, da sem odmislil te negativne misli in pričel z vožnjo navzdol.
Če bi rekel, da spust do plaže ni bil stresen bi se zlagal. Dejstvo je, da sem neizkušen avtodomar in v podobnih situacijah nisem bil še nikoli. Dvakrat sem se pri serpetinah moral popraviti, drugače pa moram reci, da je šlo zelo dobro. Prav tako je bila cesta večino časa res lepa in široka, tako da sem se brez težav srečal tudi z ostalimi vozili. Mi sicer nismo srečali veliko ostalih vozil, saj smo se namerno do plaže spuščali proti večeru.
Spodaj si lahko pogledate kako je potekal spust do plaže Gialos. Sem posnel celo pot s kamero na prvem oknu avtodoma.
Ko smo prispeli do plaže smo zavili levo in se peljali tako daleč kot smo se lahko. Tam je že bil parkiran en slovenski avtodom, kakšno urco kasneje se je pripeljal še en. Pogled na plažo je bil res izjemen. Hitro smo si nadeli kopalke in se odšli zabavat na valove izjemno lepega turkiznega morja.
Valovi na tej plaži so bili precej veliki, tako da sva s Katjo morala biti previdna s Hano in Nežo. Sploh, ko smo šli iz vode, smo morali biti zelo hitri, saj je sila, ki se je ustvarjala ob lomu vala precej močna. Enkrat se je zgodilo, da je Nežo val potisnil na obalo tako močno, da je ostala brez rokavčkov. Ko se je postavila na noge ji prav nič ni bilo jasno in ta večer je bilo kopanje za njo končano. S Katjo sva hitro ugotovila, da tukaj z valovi ni šale.
Nekaj fotografij iz zraka (drone) – plaža Gialos.
Plaža Gialos je ena najdaljših plaž na otoku Lefkada, dolga je več kot 1,5 km, na plaži je večinoma droben pesek. Plaža je neokrnjena, na njej so še danes sledi potresa, ki jo je prizadel novembra 2015. Na plaži skoraj nikoli ni gneče. Večina obiskovalcev je dnevnih kopalcev, ki se pripeljejo iz bližnjih krajev in plažo zapustijo pozno popoldan. Na plaži sta dva bara oz. taverni, kjer se je možno okrepčati po zelo zmernih cenah. Prav tako so na plaži tudi ležalniki, ki so v lasti gostinca. Moje osebno mnenje je, da tam nebi smeli biti, saj kvarijo izgled te izjemne plaže. Na plaži ni sence, kar pomeni, da jo je potrebno obiskati zgodaj zjutraj ali pozno popoldan. Čez dan pa je najboljše preživeti v taverni ob plaži, kjer je sence dovolj.
Če vas zanima kako izgleda ta plaža iz zraka poglejte spodnji posnetek (iz gopro in drona).
Večer smo preživeli v miru, opazovali smo naš prvi sončni zahod v Jonsko morje in se precej zgodaj odpravili k počitku. Za nami je bil res lep in izjemen dan.
Naslednje jutro
Okrog 7. ure zjutraj so me prebudili zvoki valov, ki so celo noč neumorno bučali ob obalo. Šel sem na kratek sprehod po plaži in ko sem se vrnil so se prebudile tudi moje punce. Naredili smo si zajtrk in uživali v razgledu, ki nam ga je ponujala terasa naše hiše na kolesih.
Nato smo se odpravili na plažo, kjer smo nekaj ur preživeli v kopanju in igranju na pesku. Valovi so bili precej visoki, zato smo bili pri kopanju precej previdni. Ko se je vročina stopnjevala smo se odpravili v bližnjo taverno, kjer smo si privoščili hladno pijačo, grško solato in sladoled. Popoldan pa smo preživeli na terasi avtodoma, kjer smo si pripravili kosilo.
Ta dan se je pripeljalo še nekaj slovenskih avtodomarjev. Bilo je prav zanimivo, da do takrat nismo srečali nobenega slovenskega avtodoma, na tej plaža pa vsaj šest. Z vsako družino smo se zapletli v pogovor, ki se je skozi vrtel o tem kako se peljati nazaj po cesti navzgor. Jaz o tem do takrat sploh nisem razmišljal, saj zaradi neizkušenosti nisem pomisli, da se je navkreber težje peljati kot navzdol. Me je kakšno uro pred odhodom iz plaže kar malo stisnilo pri srcu, ko sem poslušal avtodomarske kolege, ki so debatirali kako je potrebno navažati serpetine, da se kje ne zatakneš.
Naš avtodom je bil dolg 6,8 metra in pri vožnji nazaj nisem imel nobenih zapletov. Cesta je res dobro dimenzionirana in kljub strmim naklonom smo se do glavne ceste pripeljali brez težav.
Plaža Gialos je zagotovo ena najlepših plaž, ki sem jih kadarkoli obiskal. Plaža je izjemno fotogenična, sploh zaradi svoje turkizne vode se je ne naveličaš. Žal pa plaža ni primerna za majhne otroke, saj so valovi preveliki, da bi se lahko otroci varno igrali v vodi. Prav tako na njej ni naravne sence. Vsekakor jo priporočam za eno ali dvodnevni obisk, sam pa ne bi bil na njej več dni zaporedoma.
Želite izvedete še več informacij o potovanju z avtodomom v Grčijo? Kliknite spodnjo povezavo.
Potovanje z avtodomom po Grčiji – potopisna reportaža
[optin-cat id=”1009″]