Kolesarski izlet do Pule

s kolesom do Pule

[Tole je gostujoča objava, ki jo je prispevala Živa Prelog.]

Par let nazaj smo se po končanem delu v službi usedli in začeli debatirati o tem, kako bi bilo super, če bi se en dan vsi odpravili s kolesi na morje. Seveda ni bilo dolgo preden je padla ideja, da se še isti petek, zgodaj zjutraj odpravimo proti Slovenski obali. Cela skupina (cca 5 super zagnanih individuumov), ki so takrat imeli navadna treking kolesa je štartala ob 5h zjutraj, midva s kolegom, ki sva imela cestna kolesa, pa sva rekla, da bova začela nekoliko kasneje, tako da jih na poti ujameva.

Vse je bilo naplanirano in pripravljeno, dan pred odhodom pa je kolega prišel do novega plana. Namesto, da začneva kasneje, se že v štartu priključiva druščini, nato pa pot potegneva vse do Pule. Plan se je zdel že takrat rahlo preambiciozen, saj je do Pule cca 200 km, res pa je, da je bila to edina priložnost, da grem na tako pot plus, da se lahko ves čas skrivam v zavetrju. 😀 In sem se nekako, malce brezglavo strinjala. Torej ob 5h zjutraj smo se zbrali in šli. Jaz sem imela svoje mini kolesarske torbice in kolesarsko majico napokano z bananami in energijskimi ploščicami, zraven pa še par litrov pijače v upanju, da mi bo to dalo dovolj energije, da ne bom popolnoma brez moči že v Portorožu.

s kolesom do Pule

Od Ljubljane do Portoroža

Začetek je bil dokaj lahek. Jutranje temperature so namreč še znosne in prijazne. Staro primorko sva prekolesarila z lepim tempom v cca 4h in pol. Priznam, da večjih težav ni bilo. Tudi Vrhniški klanec, ki se ga vsi bojijo ni bil niti slučajno zahteven. Vmes sva se ustavila le nekje v bližini Kozine in si privoščila manjšo pavzo s Coca-Colo in energijskimi tablicami.  Če kdo še ni vedel, razmehurčkana Coca-Cola je, vsaj meni, najboljša pijača za na kolo. V to sem dodala še malo soli, tako da sem na hiter in enostaven način dobila vse, kar sem po poti izgubljala. Skratka prihod na morje je bil dokaj enostaven in ob 9:30 sva bila že v Portorožu. Čas je bil za daljši postanek, kopanje, počitek, kave itd.

Portorož – Poreč – Pula

V prvih parih urah počivanja si nisem niti predstavljala, da bi lahko pot nadaljevala. Ampak kot bi mignil je bila ura 16 in morala sva se odpraviti naprej, saj naju je čakalo še cca 100km. Moja želja in plan je bil, da bi se peljala ob obali, ampak sva hitro ugotovila, da poti tam ne poznava dobro, zato je bil plan sledeč – preko Buj, mimo Grožnjana ter Motovuna in skozi Bal do Pule. Nekje do Grožnjana je šlo, pri manjšem vzponu pod Motovunom pa se mi je malce ustavilo. Vsak meter se je zdel daljši in ker je šel dan že počasi krajšal sem počasi izgubljala voljo. Po Kartojbi sem se odločila, da ne gre več in nisem videla druge možnosti, kot da skrajšava pot. Iz Vinižiade sva se spustila potem spustila proti Poreču, kjer sva potem našla prenočišče. Po naporni poti sem bila jaz izčrpana in sem padla v posteljo. Nisem si predstavljala, kako bi lahko naslednji dan nadaljevala pot. A je šlo. Spet sva zgodaj vstala, a tokrat je bilo pred nama 55 km. Spet so me čakale 3-4 h vožnje brez vetra in z novimi zalogami energijske hrane je šlo. V Pulo sva prišla pred opoldnevom in za tem je bil čas za popoln počitek. Kopanje, pikniki in druženje na morju je neprecenljivo enkrat ko človek prekolesari malce daljšo pot.

Priznam, da pot ni bila najbolj enostavna, res pa je, da se je izplačalo.  Plan za naslednjič je bil, da greva malce dlje in da odkrivava, še daljše poti.  Druga možnost pa je, da se s kolesi odpraviva po Irski in po poteh, ki jih tam ponujajo ali pa še naprej po Hrvaški vse do Dalmacije in okoli. Vsekakor se priporočam za kakšen dober kolesarski nasvet.

[optin-cat id=”1009″]

Dodaj odgovor