Z avtodomom po Franciji (Alpe in Provansa)

Pred vami se nahaja avtodomarski potopis našega družinskega potovanja z avtodomom po Franciji.

S Katjo sva ob zaključku naših počitnic z avtodomom po Franciji istega mnenja, da je to bilo do sedaj naše najboljše avtodomarsko potovanje. Menim, da smo imeli ravno pravo mero raziskovanja novih krajev, vožnje in lenarjenja. Po samem potovanju namreč nisem bil preveč utrujen. Treba se je namreč zavedati, da potovanja z avtodomom ne moremo primerjati s počitnicami v hotelu, apartmaju ali v mobilni hiški. A ravno zato ima potovanje z avtodomom posebni čar, prisotnega je veliko adrenalina in prav posebnega zadovoljstva, še posebej takrat, ko odkriješ kakšno novo čudovito lokacijo, ki je nisi pričakoval.

Ponovno lahko rečem, da smo se v avtodomu vsi med seboj še bolj zbližali in navezali, ko smo 15 dni bili povsem sami in smo bivali na tako majhnem prostoru. Seveda ni šlo brez kompromisov s puncami. Včasih sva morala s Katjo potegniti iz rokava vse adute in sva morala pokazati vse svoje sposobnosti pogajanj. A to je normalno, to vsekakor spada k potovanju z otroki. Generalno gledano pa so se punce dobro odrezale. Je pa dejstvo, da se danes vseh teh popotniških izkušenj še ne zavedajo. Sem pa globoko prepričan, da jim bodo v prihodnje, ko bodo odrasle prišle še kako prav.

Avtodom smo najeli v podjetju AVTODOMAR.si – Še nisi?, ki zastopajo avtodome znamke Benimar. Več o avtodomu Benimar Sport 363, s katerim smo mi potovali, pa si lahko pogledate TUKAJ.

Povzetek

Na poti smo bili 15 dni in naredili smo nekaj več kot 3.200 km. Cilj našega potovanja je bil, da si najprej pogledamo dve alpski etapi Tour de France, nato pa raziskujemo predvsem Provanso. Spodaj si lahko pogledate zemljevid naše poti.

Stroški goriva: 540 €
Stroški cestnin: 220 €
Stroški nočitev: 192 €

Zakaj ravno z avtodomom po Franciji?

Enoznačnega odgovora na to vprašanje nimam. Sam sem si že več let prizadeval, da bi obiskal kakšno etapo Tour de France. Glede nato, da smo se lani z avtodomom potepali po Sloveniji, sva si oba s Katjo želela, da bi šli letos nekam dlje. Tako se je potovanje po Franciji ponudilo kar samo od sebe. Zagotovo je k odločitvi pripomogla kolesarska evforija, a Tour de France ni bil naš glavni fokus. S Katjo sva želela spoznati čim več čarobne Provanse in hkrati tudi punce osrečiti s kopanjem na Azurni obali.

Vreme

Imeli smo zelo prijetno vreme – brez vročih dni, kar je nenavadno za ta letni čas. Samo enkrat je deževalo, sicer ravno takrat, ko je bila gorska etapa Tour de France v Tignesu. Drugače pa smo imeli z vremenom izjemno srečo, namreč sredi julija je ponavadi v Provansi izjemno vroče. Tako, da smo bili res veseli, saj nas vreme na potovanju ni prav nič oviralo. Temperature so se gibale med 22 do 28 stopinj, na prelazih v Alpah je bilo seveda bolj mrzlo, ob francoski obali pa malo bolj toplo.

Najbolj vznemirljiv dogodek

V petek smo bili ves dan v Tignesu, na vrhu pri jezeru Lac de Tignes. Na sporedu je bila zelo naporna etapa in žal ta dan Primož Roglič zaradi vseh poškodb ni mogel več slediti najboljšim in sanje o osvojitvi rumene majice so se razblinile. S Katjo sva si po etapi v znak spoštovanja do Primoža nadela majice “Allez Primož”, ki sva si jih z namenom kupila za našo pot v Francijo.

Med popoldanskim sprehodom ob res čudovitem jezeru Lac de Tignes me ustavi punca in me ogovori: “Lepo majico imate.” Privzdignem glavo in rečem: “Ooo Lora, kako si?” Lora je seveda Primoževa partnerka, ki je v Tignesu z družino spremljala dirko. Bil sem presenečen in hkrati zelo navdušen. Najprej sva se malo tolažila in predebatirala vse pretekle dogodke. Če je bilo meni zelo hudo, kako je šele njej. 😢

Klepetali smo 20 minut in se bodrili za prihajajoče Primoževe uspehe. Srečali smo tudi njeno družino in sina Leva. Zaključili smo v pozitivnem vzdušju in njene besede so bile, da se drugo leto v Alpah spet srečamo. 🙂

Glede nato, da sem res velik Primožev navijač že vrsto let, mi je to srečanje res veliko pomenilo in mi bo ostalo za vedno v spominu.

Najbolj srečen dogodek

Drugi dan našega potovanja smo se bolj kot ne ves dan vozili proti Franciji. Ob 19. uri smo prispeli na vrh prelaza Saint Bernard (Col du Petit Saint-Bernard) in seveda smo se šli fotografirati. Zunaj je bilo mrzlo, hkrati se nam je tudi mudilo, zato smo hiteli. In tako sem na vrhu prelaza, verjetno na klopci, pozabil fotografsko torbico. V njej je bil precej drag teleobjektiv in polnilec za baterijo. To sem ugotovil komaj naslednji dan. 🙂

Čez nekaj dni me preko FB-ka kontaktira Dominik, ki je zasledil, da smo v Tignesu in vprašal me je ali je še kaj prostora v tem kampu, kjer smo bili nastanjeni. Dominik je bil takrat z družino na poti v Tignes. In to po isti poti kot mi.

Long story short: Dominik je na vrhu prelaza pri gospodični v kiosku s spominki našel mojo torbico in mi jo pripeljal v kamp. Jaz pa sem mu v zameno z največjim veseljem rezerviral najboljšo parcelo v kampu in prihranil mrzlo pivo v hladilniku. Hvala Dominik! 🙂

Najslabši trenutek

Zadnji dan, ko smo se vračali domov, sva s Katjo med potjo v avtodomu na telefonu poslušala etapo Tour de France. Na voljo sem imel še dovolj podatkov za EU, tako da iz tega vidika ni bilo težav. Sem pa pozabil na eno pomembno stvar.

Na telefonu sem imel nastavljeno avtomatsko izbiro omrežja. In, ko smo se peljali proti Italiji, smo se peljali čisto blizu kneževine Monaco, ki ni del EU-ja in kakopak mi je omrežje preklopilo na Monaco Telekom. V nekaj sekundah ali minutah mi je “pojedlo” 60 €, kolikor “hvalabogu” znaša avtomatski limit.

Fotografska oprema

Že dobro leto za ustvarjanje fotografij za blog Gremo na OFF uporabljam brezzcrcalni fotoaparat Nikon Z 50. Tukaj si lahko preberete, zakaj sem se odločili za njegovo uporabo in kakšne so prednostni v primerjavi s fotografiranjem s telefonom. Tako sem tudi na letošnjem potovanju naredil veliko število fotografij, ki si jih lahko pogledate v potopisu.

Zelo sem ponosen, da so pri Nikon Slovenija prepoznali moj trud pri ustvarjanju vsebin in mi omogočili, da sem postal njihov ambasador.

1. dan: Ptuj – Nova Gorica (PZA Vrtojba)

3, 2. 1. Jupi! Mi gremo na novo avtodomarsko potovanje z avtodomom po Franciji! Po lanskem dopustu v Sloveniji, sva bila s Katjo zelo vznemirjena, da gremo spet na daljše potovanje v tujino. Glede nato, da smo imeli v planu obisk alpskih letovišč oz. prelazov, kjer je zgolj nekaj stopinj, je bilo potrebno zraven poletnih, spakirati tudi nekaj toplejših oblačil. Ta del je v celoti prevzela Katja, jaz sem se posvetil bolj tehničnim zadevam. 🙂

Avtodom sem prevzel že dan prej. In če rečem, da sva skoraj ves dan pakirala vse stvari v avtodom, se ne bom nič zlagal. Oblačila, posoda, kolesa, hrana, hladilnik, polnilci, tehnika itd. Zlaganje v avtodom je zame precej neprijtno opravilo. Po duši sem minimalist, vendar smo 5-članska družina, po vrhu vsega sem kot edini moški v popolni manjšini, zato nimam veliko besed, če res potrebujemo toliko različne robe zraven na potovanje. 🙂 Skratka pakiranje je bilo za naju kar stresno, želeli smo se čimprej odpraviti na pot, a ure so kar minevale.

Proti večeru je bil avtodom končno pripravljen in okrog 20. ure smo štartali. Naš prvi cilj je bila nočitev na PZA Vrtojba, kar se je izkazalo za super potezo, saj smo zato naslednji dan imeli nekaj manj vožnje.

Lokacija nočitve: PZA Vrtojba
Cena nočitve: 10 €

2. dan: Vožnja do Francije (Bourg-Saint-Maurice)

Zjutraj nismo hiteli, tako da smo se okrog pol 9 ure odpravili proti slovensko-italijanski meji. Pot po Italiji je potekala mirno in brez težav. Nekaj zastojev in gneče je bilo le okrog Milana. Ko smo se prebili čez Milano, smo se usmerili proti mestu Aousta. Ta cesta vodi tudi do Švice in do Mont Blanca (najvišja gora v Evropi – 4.696 metrov). Kakšnih 10 km pred italijansko-švicarsko mejo smo zavili levo proti prelazu Mali Sveti Bernard, ki se nahaja na italijansko-francoski meji. Kontrole na meji v Francijo ni bilo, tako da smo bili v Franciji ne, da bi vedeli.

Vožnja do prelaza Mali Sveti Bernard je z našim velikim avtodomom Benimar (dolg je kar 743 cm) potekala povsem brez težav. Cesta je lepa in dovolj široka. Vse serpetine sem široko navažal in se počasi vzpenjal. Na srečo ni bilo skoraj nikogar na cesti, tako da nisem povzročal zastojev in se nisem rabil umikati hitrejšim vozilom.

Prelaz Mali Sveti Bernard je visok 2.188 metrov in se nahaja v Savoji (Francija), južno od Mont Blanca. Tukaj v okolici je to najnižji vrh, zato omogoča najlažji prehod med Savojo v Franciji in dolino Aoste v Italiji.

Na vrhu prelaza Mali Sveti Bernard smo bili okrog 18. ure in sledilo je obvezno fotografiranje. Ponekod je bil še sneg, kar je pomenilo dodatno veselje za punce. 🙂

Nato smo se spustili do kraja Bourg Saint Maurice. Bili smo na vezi s še eno avtodomarsko družino (Andrej, Tina, Jakob) iz Ptuja, tako da nam je Andrej rezerviral parcelo v kampu Hutopia. Zanimivo je to, da je večina recepcij v kampih v Franciji odprtih do 18. ali 19. ure. Tako, da je po tej uri težko narediti check-in v kampu.

Anekdota pri vožnji do Bourg Saint Maurice – Nekje sredi prijetnega spusta iz Svetega Bernarda sem za avtodomom zaslišal glasen ropot. Pogledal sem v ogledalo in še preden sem hotel nekaj izustiti, je mimo nas švignila hruška. Ja prav ste prebrali, hruška – tovornjak, ki prevaža beton in ga med vožnjo ves čas meša. Prehitel nas je s takšno hitrostjo, da sva s Katjo stiskala zobe, mižala na eno oko in srčno upala, da bo možakar zvozil naslednji ovinek. In ga je in brez težav tudi naslednjega, nato pa ga več nismo videli.

Ko smo se namestili na parceli, je sledila prva (in vedno ista) avtodomarska večerja: testenine z bolonjsko omako – pripravljeno doma. 🙂

Nato pa je sledilo druženje z avtodomarskimi prijatelji in planiranje naslednjih dni v Tignesu.

Kamp Huttopia v Bourg Saint Maurice je odličen kamp po super ceni. 21 € smo plačali za avtodom + 2 odrasla + 2 otroka, kar se mi zdi super cena. V kampu je bil tudi bazen (ga nismo koristili), igrala za otroke in lepo urejene sanitarije. Vsekakor bi tukaj lahko ostali več dni, predstavlja super izhodišče za številne kolesarske in pohodniške izlete na bližnje vrhove.

Lokacija nočitve: Kamp Huttopia
Cena nočitve: 21 €

• 

• 

• 

• 

• 

3. dan: Tignes – jezero Lac de Tignes (2.100m)

Bil je petek. Zjutraj po zajtrku smo počasi pospravili vse stvari in se skupaj z avtodomarskimi prijatelji iz Ptuja odpravili proti Tignesu.

• 

• 

Nismo imeli natančnega plana, kje bomo prenočili ta dan. Opcija je bil kamp Camping Tignes les Brevieres, ki je nižje v vasici Brevieres ali pa nočitev kje ob cesti pri vrhu, morda čisto ob jezeru Lac de Tignes.

V nedeljo je v Tignesu namreč potekala prva etapa z zaključnim klancem na Tour de France, tako da je bilo tukaj naokrog vse v znamenju znamenite dirke. Ker smo oboji želeli takoj po etapi v nedeljo zapustiti Tignes, smo se odločili za nočitev v kampu, saj nismo želeli tvegati, da nas po etapi v nedeljo ne spustijo v dolino.

A še pred namestitvijo v kampu smo se zapeljali na najvišjo točko v Tignesu (2.100 metrov), kjer smo našli parkirni prostor tik ob jezeru Lac de Tignes. Ta petek je bilo v Tignesu izjemno lepo vreme, tako da smo večino dneva posvetili sprehajanju ob jezeru, otroci so se igrali na številnih igralih ob jezeru, tako, da smo imeli odrasli nekaj časa tudi zase.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Tekom dneva smo najprej z enim, nato pa tudi z dvema očesoma nestrpno spremljali etapo na dirki po Franciji, namreč bila je izjemno naporna etapa. Razplet etape je vplival na moje počutje, Matej Mohorič je zmagal, za kar sem bil zelo vesel, saj je bil to res vrhunski dosežek. A hkrati sem bil tudi žalosten, ker Primož Roglič ni mogel slediti najboljšim, poškodbe od dveh padcev v začetku dirke so bile žal prehude in sanj o zmagi na Tour de France je bilo ta dan konec.

Za tiste, ki morda ne veste, Primož Roglič velik del svojih priprav na številne dirke opravlja ravno tukaj v Tignesu. Tako, da zagotovo se vam dozdeva, da ni naklučje, da smo začetek potovanja po Franciji pričeli ravno v Tignesu. S Katjo sva se takoj strinjala, da si v njegovo čast oblečeva majici “Allez Primož”, ki sva jih kupila pred potovanjem.

Med sprehodom ob jezeru, medtem, ko so ostali kupovali spominke na štantu Tour de France, me je ogovorila ena punca: “Lepo majico imate.” Takoj sem jo prepoznal. Bila je Lora, Primoževa partnerka, ki je njegovo današnje trpljenje tudi spremljala v Tignesu, kjer sta tekom leta pogosto skupaj.

Najprej sva se malo tolažila in debatirala o aktualnih dogodkih. Če je meni bilo hudo, si lahko predstavljate, kako je moralo biti šele njej. A takšen je vrhunski šport, še posebej kolesarstvo je izjemno nepredvidljivo. Lora se je poslikala z menoj in mojimi puncami, kar nam je zelo veliko pomenilo.

Zaključili smo v pozitivnem vzdušju in njene besede so bile, da se drugo leto na kakšni etapi spet vidimo. Jo držim za besedo! 🙂 Kasneje, čez nekaj časa smo se srečali tudi z njeno širšo družino in sin Lev je nekaj časa nepremično gledal v mojo majico – na njej je prepoznal svojega atija. Nagovoril sem ga z besedami: “Pa bo drugo leto ati zmagal”, kar je ponovil za menoj in odšvigal s poganjalcem naprej. Vsi smo se rahlo nasmehnili in vsak s svojimi mislimi smo odšli na svojo pot.

• 

• 

• 

V kamp Camping Tignes les Brévières smo prišli proti večeru. Od jezera pa do kampa je bilo točno 8 km. Gre za solidno opremljen in povsem naravni kamp, lokacija je dobra. V kampu imajo tudi mini igrala in trampolin, kar je predstavljalo veliko veselja za otroke.

Kot minus bi rekel le, da bi lahko bile montažne sanitarije nekoliko bolj prostorne. Bilo je res malo prostora, prav smešno se je bilo tuširati in opravljati potrebo na stranišču. Še dobro, da sem nizke rasti, ne vem kako je bilo kakšnemu orjaku – verjetno je veliko potrebo opravljal pri odprtih vratih. 🙂

Lokacija nočitve: Camping Tignes les Brévières
Cena nočitve: 32 €
Najboljše ta dan: Izjemni razgledi ob Lac de Tignes, pogovor z Loro.

4. dan: Raziskovanje Tignesa in okoliških vasic

Zjutraj sem se hitro zbudil in se ves navdušen odpravil na kolesarski trening. To, da bom lahko kolesaril v Tignesu sem načrtoval že pred prihodom sem. Najprej sem se peljal do cilja etape, kar je od kampa pa do vrha zneslo dobrih 8 km prijetnega vzpona. Prav ta del poti so kolesarji dan kasneje prevozili tudi na etapi.

Nato sem se spustil iz vrha Tignesa in se odpeljal še v popularno smučarsko središče Val d’Isère in potem nazaj v naselje Tignes les Brévières, kjer smo bili nastanjeni v kampu. Kolesariti dan pred etapo Tour de France je res nekaj posebnega. Super občutki, ko na poti srečaš ogromno število kolesarjev, ki vsak v svojem ritmu premagujejo vse vzpone. Navijači v parkiranih avtodomih ob cesti so se zabavali in vzpodbujali vse kolesarje, tako da je res bilo izjemno doživeti to izkušnjo. Če želite, si lahko pogledate prekolesarjeno pot na Stravi.

POMEMBNO: Če boste kolesarili do Val D’isère je skoraj nujno, da imate kolo opremljeno z lučmi, namreč na cesti do Val D’isèra je veliko tunelov, ki niso ali pa so slabo osvetljeni.

• 

• 

• 

• 

Tignes je zelo znano zimsko in letno letovišče v Franciji. Najvišja naselja (Val Claret, Tignes Le Lac in Tignes Le Lavachet) in glavna baza smučišča se nahaja na nadmorski višini 2100 metrov. Od tukaj se je možno z gondolo odpeljati tudi do 3.400 metrov nadmorske višine. Malce nižje se nahajata še naselji Tignes Les Boisses in Tignes-les-Brévières. Vse vasice so zelo dobro povezane z gondolami in rednimi avtobusnimi prevozi. 

Sredi dneva in popoldan nam je dež nekoliko prekrižal načrte. Tako, da smo dan preživeli v kampu, popoldan smo tako bili v avtodomu. Proti večeru je dež ponehal, tako, da smo se z avtodomarskimi prijatelji (Andrej in Tina) še nekoliko podružili in skupaj delali načrte za ogled etape naslednji dan.

Lokacija nočitve: Camping Tignes les Brévières
Cena nočitve: 32 €
Najboljše ta dan: kolesarjenje po trasi Tour de France

• 

• 

• 

5. dan: Ogled etape Tour de France

Ta dan smo namenili ogledu etape na Tour de France. Dopoldan smo najprej šli na sprehod do vasice Brévières, nato pa smo se z gondolo peljali do vasice Tignes 1800. Vsi so se pripravljali na ogled etape, nekateri so ob cesti čakali in sedeli že od jutra. V zraku je bilo čutiti posebno energijo, vsi smo bili v pričakovanju spektakla, ko se bo karavana peljala mimo.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Ko smo prispeli nazaj v kamp je pričelo kar močno deževati. Na hitro smo pripravili kosilo, potem pa je že sledila akcija. Dež ni zmotil našega plana, prav tako ne ostalih gledalcev. Dobro opremljeni smo se odpravili na cesto ob kampu in poiskali serpetino, kjer smo tekmovalce lahko opazovali čim dlje.

Vsekakor je bilo spremljanje etape v živo svojevrsten dogodek in to ne samo zame, ki sem kolesarski navdušenec. Uživale so tudi punce, ki so ujele kar nekaj daril iz “caravan showa”, ki se pelje kakšno uro pred tekmovalci, prav tako se je Katja zelo vživela v celotno dogajanje.

Cmok v grlu je edino prinesla dopoldanska novica, da je Primož, za katerega že vrsto let navijamo, odstopil in ta dan ni več bil na štartu. Tako žal nismo imeli sreče, da bi ga videli in da bi lahko v živo navijali zanj. A menim, da je bila to v danih okoliščinah pravilna odločitev in vem, da se bo vrnil močnejši.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Zadnjih nekaj dni smo preživeli skupaj s Tino, Andrejem in Jakobom, ki so prav tako iz Ptuja in se poznamo že vrsto let. Tako so imele punce družbo Jakoba, mi odrasli pa smo lahko ob večerih posedeli na terasah avtodomov in uživali v vseh lepotah in doživetjih avtodomarstva.

Proti večeru so se oni odpravili proti Sloveniji in tudi mi smo zapustili Tignes in si preko aplikacije park4night poiskali nočitev v Albertvillu.

Tour de France – Je najprestižnejša in najbolj znana kolesarska dirka na svetu, ki traja 21 zaporednih dni, z dvema dnevoma počitka. Gre za največji in najbolj globalen športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi spremlja tudi do 12 milijonov ljudi. Danes Tour de France predstavlja eno najbolj zahtevnih televizijskih produkcij in organizatorji nam z izjemno kvalitetnim televizijskim prenosom zagotovijo, da zelo dobro spoznamo Francijo. Tekom televizijskega prenosa je namreč precejšen poudarek na vseh znamenitostih, od visokogorskih prelazov v Pirenejih in Alpah, vse do obalnih cest ob Sredozemskem morju in Atlantski obali, tukaj so potem še slikovita manjša mesta, vasice…

Lokacija nočitve: Albertville
Cena nočitve: brezplačno
Najboljše ta dan: ogled dirke Tour de France

6. dan: Zimsko / letno letovišče Alpe d’Huez

Ko smo se zjutraj zbudili v Albertvillu, nismo nič hiteli, pač pa smo se počasi uredili in odpravili do bližnje trgovine, kje smo opravili nakup osnovnih potrebščin.

• 

• 

• 

Nato smo se odpravili na naš naslednji cilj, to je bilo znano smučarsko letovišče Alpe d’Huez, ki se nahaja na 1860 metrih. Vsi kolesarski navdušenci zagotovo poznate znamenite serpetine, po katerih se je potrebno povzpeti, da prideš do vrha. Gre namreč za zelo popularen vzpon, ki ga na vsakih nekaj let vozijo tudi na Tour de France.

Vožnja do Alpe d’Hueza je bila prijetna in prav nič stresna, cesta je dovolj široka, nakloni niso prestrmi. Tako smo sredi dneva brez težav prišli na vrh. Nekaj več izziva smo imeli pri iskanju prenočišča. Namreč camper stop, ki mi ga je našla aplikacija Park4night ni več obratoval. Tako smo parkirali na parkirišču čisto na vrhu, zraven majhnega letališča. Na parkirišču je že bilo okrog 6 do 10 avtodomov, nikjer ni bilo kakšnih tabel za prepovedano parkiranje avtodomov, tako da je zgleda bilo dovoljeno prenočiti tukaj.

Popoldan smo se tako sprehajali in občudovali bližnje vrhove, šli do centra vasice, punce so se igrale na igralih. Zvečer smo si skuhali večerjo in uživali na prijetnih 18 stopinjah ob sončnem zahodu.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Alpe d’Huez je francosko alpsko zimsko-športno središče – od Grenobla je oddaljen 59 km. Nadmorska višina znaša 1.850 metrov. Alp-d’Huez je poznan predvsem kot cilj etap Toura, kolesarji so ga premagovali že 24-krat v preteklosti. Pozimi se lahko iz Alp d’Hueza povzpnete tudi do 3.330 metrov visoko oddaljene vrhove, tako da je tukaj naokrog pravi raj za smučarje.

Lokacija nočitve: Altiport L’Alpe d’Huez
Cena nočitve: brezplačno

7. dan: S kolesom na Alpe d’Huez in obisk Bédoina

Naporen, a zelo prijeten dan. Zgodaj zjutraj, ko so punce še spale, sem se zbudil in se s kolesom odpeljal iz Alpe d’Hueza do vasice Bourg d’Oisans v dolini in se nato z navdušenjem lotil znamenitega vzpona (znanega iz Tour de France) – 14 km, višinska razlika cca 1.110 metrov. Do vrha je 21 oštevilčenih serpentin, ki se z označenimi tablami odštevajo. Na teh tablah ob serpetinah so izpisani pretekli zmagovalci dirke Tour de France.

Alpe d’Huez ne spada med najtežje klance v Franciji, ni niti najdaljši, niti najbolj strm. V številnih pogledih ga prekašajo Mt. Ventoux, Tourmalet, Col du Galibier ipd. A že kar nekaj časa velja, da je Alpe d’Huez najslovitejši in najbolj popularni vzpon kolesarske dirke Tour de France.

Super kolesarsko doživetje, klanec sem pričel v počasnem tempu, namreč še nikoli nisem vozil tako visokega vzpona, zato sem bil previden, da mi ne bi sredi vzpona zmanjkalo moči. V zmernem tempu sem premagal klanec, ne da bi sestopil iz kolesa, kar je bil moj cilj. Puncam sem spotoma pripeljal zajtrk iz pekarne. Vsi kolesarski navdušenci si lahko moj vzpon pogledate tudi na Stravi.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Po zajtrku smo malo še pohajkovali po Alpe d’Huezu, nato pa se počasi spustili v dolino.

• 

• 

• 

• 

Naš naslednji cilj je bilo provansko mestece Bédoin, ki se nahaja pod znamenito goro Mont Ventoux, ki je v bistvu zaselek alp in najvišja gora Provanse. Naslednji dan so se kolesarji na etapi Tour de France kar dvakrat povzpeli na Mont Ventoux. Plan je bil, da karavano pogledamo nekje ob vznožju tega kultnega vzpona.

Popoldan, ko smo prispeli v Bédoin, smo šli na ogled tega slikovitega mesteca. Prenočili smo na velikem travnatem brezplačnem parkirišču povsem blizu mesta, kjer smo bili obdani z vsaj 50 avtodomarji. To parkirišče so postavili zgolj zaradi povečanega obiska avtodomarjev, zaradi dirke Tour de France.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Mont Ventoux je 1912 m visoka gora v jugovzhodni francoski pokrajini. Je največja gora v Provansi, nekakšen zaselek Alp, poznana tudi kot “plešasta gora”. Vrh gore je večinoma gol in porasel le z redkim grmovjem. Na vrhu Mont Venotuxa je zato velikokrat zelo vetrovno. Najvišja zmerjena hitrost vetra znaša kar 320 km/h, zaradi česar je gorska cesta pogosto zaprta. 

Na vrh se lahko pripeljete iz treh strani:

– južna smer od Bédoina je dolga 21,8 km (1617 metrov)
– severozahodna smer od Malaucène je dolga 21,5 km (višinska razlika 1570 metrov)
– vzhodna smer od Saulta s 26 km dolžine (višinska razlika 1210 metrov)

Lokacija nočitve: Air Camping Car Park
Cena nočitve: brezplačno

8. dan: Ogled etape Tour de France v slikovitem mestecu Sault

Tole je bil še en izjemen dan. 🙂 Zjutraj smo zapustili Bedoin z namenom, da se odpeljemo proti osrčju Provanse. Za cilj smo si zadali slikovito mestece Sault, ki se nahaja na vrhu hriba, od koder je izjemen pogled na številna sivkina polja in tudi na najvišjo goro Provanse – Mont Ventoux.

• 

• 

• 

• 

• 

Obisk tega mestece sva s Katjo splanirala dan prej, namreč malo pred tretjo uro so se tukaj mimo peljali kolesarji na dirki Tour de France in se kmalu za tem povzpeli na mogočno goro Mont Ventoux. Moram vam povedati, da smo prav vsi navdušeni nad dogodkom Tour de France, ki ni zgolj kolesarska dirka profesionalcev, pač pa izjemen dogodek, ki združi vse ljudi v kraju, kjer karavana gostuje.

Energija pred dirko, vzdušje vseh, ki so prisotni, te ponese, da moraš ploskati, navijati, kričati in to že pred samim prihodom kolesarjev. Noro! Prav zanimivo je bilo danes opazovati tako mlade kot stare kako so z zanimanjem spremljali dirko, celo župniku tega prekrasnega mesteca so prinesli stol, da je lahko posedel in ob velikem zaslonu navijal, seveda za francoske kolesarje.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Prav neverjetno. In res nisem prepričan, če se vsi v Sloveniji zavedajo veličine dirke Tour de France in uspehov vseh slovenskih kolesarjev na njej. Sedaj pa dosti o kolesarjenju in tour. Ne bom vam več težil o tem. 🙂

Po dirki smo se odpravili proti jugu in se namestili v prijetnem camper stopu v mestu Avignon. To postajališče za avtodome se nahaja ob kampu, zelo blizu centra mesta, tako da sva se s Katjo veselila, da naslednji dan ne bomo imeli daleč, saj si želimo pogledati to papeško mesto.

Provansa je regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo. Ima tri narodne parke (Parc National du Mercantour, Parc National des Ecrins, Parc National de Port Cros) in štiri regionalne naravne parke (Camargue, Luberon, Queyras, Verdon s kanjonom Verdon). Ugodno podnebje v Provansi je omogočilo gojenje rož in sivke ter posledično razvoj industrije parfumov.

Večer smo preživeli mirno, punce so se igrale okrog avtodoma, midva s Katjo pa sva načrtovala pot za naslednje dni.

Lokacija nočitve: Île de la Barthelasse
Cena nočitve: 11 € + 10 € žetoni za elektriko + vodo

9. dan: Ogled mesta Avignon in prihod v Saintes Maries de la Mer

Večino dneva smo preživeli v Avignonu. Zjutraj smo kar dolgo poležavali, tako da smo se na sprehod po mestu odpravili okrog 11. ure. Na srečo smo ves čas potovanja imeli zelo prijetne temperature, ta dan je bilo okrog 28 stopinj. Od camper stopa do mesta smo potrebovali okrog 10 minut zmerne hoje – morali smo prečkati most čez reko Rono.

Reka Rona (Rodan) je ena glavnih evropskih rek. Izvira v švicarskem kantonu Valais, teče proti zahodu skozi Ženevsko jezero v Francijo, kjer se v obliki delte izliva v Sredozemsko morje.

Avignon je res izjemno mesto, ima zelo bogato arhitekturo, najbolj znan je zagotovo po papeški palači. V mestu je bilo veliko uličnih umetnikov, namreč v tistih dneh je potekal nek ulični festival. V mestu smo bili nekaj ur, sprehodili smo se skozi center, punce so šle na pravi francoski vrtiljak, privoščili smo si sladko malico iz pekarne in si pogledali vse znamenite zgradbe, vključno s papeško palačo.

Avignon je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, na levem bregu reke Rone, nekaj km nad izlivom reke Durance vanjo. V 14. stoletju je bilo mesto prestolnica papežev v izgnanstvu. Od leta 1995 je Papeška palača, škofijska skupnost in Avignonski most« na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Sredi dneva smo se vrnili v avtodom in si skuhali kosilo, nato pa se okrog 17. ure odpravili proti morju. Za cilj smo si zadali obalno mestece Saintes Maries de la Mer, ki se nahaja v naravnem parku Camargue. In že po nekaj urah smo bili navdušeni.

Namestili smo se na travnatem postajališču za avtodome v neposredni bližini peščene plaže, le 2 km od samega centra mesta. To postajališče je izgledalo kot kamp, le javnih sanitarij ni bilo.

Zvečer smo zgolj namočili noge v morje, nato pa smo se s kolesi odpravili v izjemno živahno turistično mestece. Plan za naslednji dan je bil takoj izdelan: kopanje, lenarjenje, izdelovanje potičk na mivki in ponoven obisk centra mesteca.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Lokacija nočitve: Area Sosta Camper
Cena nočitve: 13 €

10. dan: Kopanje v Saintes Maries de la Mer

Večino dneva smo preživeli na plaži v Saintes Maries de la Mer. Punce so uživale v igranju na mivki. Vreme tukaj je za potovanje prijetno in presenetljivo, danes smo imeli zgolj 26 stopinj. Morje je bilo “ledeno”, vsaj za mene in Lizo. Hana in Neža se nista pritoževali, Katje pa pri temperaturi morja ne bom niti omenjal – za njo je sprejemljiva voda za kopanje blizu 30 stopinj. Na internetu sem prebral, da je temperatura morja tukaj bila zgolj dobrih 21 stopinj. Brrr.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Pozno popoldan je sledil ponoven obisk mesta s kolesi. Prav prijetna vožnja je bila do centra mesta. Šli smo seveda na igrala in po nakupih za spominke. Na vsaki stojnici se prodajajo plišasti flamingi, namreč nahajali smo se v zaščitenem naravnem parku Camargue, kjer živi veliko število flamingov. Zraven flamingov je v tem območju tudi veliko divjih camarguejskih konjev, plemenskih bikov in raznovrstnih ptic.

• 

• 

• 

• 

Naravni park Camargue ima bogato naravno in kulturno dediščino in je prepoznaven po izjemni lepoti in divjini. Območje se razprostira nad tremi mesti: Arles, Port-Saint-Louis-du-Rhône in Saintes-Maries-de-la-Mer. V parku je veliko število flamingov, divjih konjev, plemenskih bikov in številnih vrste ptic (400 vrst).

Camargue je bil pod UNESCOm prepoznan kot naravni rezervat in svetovna dediščina ter predstavlja eno najbolj divjih in zaščitenih ozemelj v celotni Evropi.

V Camargueu je skupaj s konji in biki glavni poudarek tudi na proizvodnji soli. Solno podjetje Salins du Midi v Aigues-Mortesu vsako leto proizvede 500.000 ton soli.

V avtodom smo se vrnili pozno zvečer, tako da smo se vsi skupaj odpravili kar spat.

Ker naravni park Camargue velja za izredno močvirnato območje so nas vsi opozarjali, da so tukaj velika nadloga komarji. Vendar moram povedati, da mi z njimi sploh nismo imeli težav. Res pa je, da smo oba večera preživeli v centru mesta, verjetno bi s komarji imeli več težav, če bi bili zunaj pred avtodomom.

Lokacija nočitve: Area Sosta Camper
Cena nočitve: 13 €

11. dan: Ornitološki park Pont de Gau in vožnja do Verdona

Še en dan za spomine. Zjutraj smo se šli kopat na plažo zraven našega postajališča za avtodome. Po kosilu pa smo se odpravili proti notranjosti Provanse – naš naslednji cilj je bila soteska Verdon. Najprej pa smo se ustavili v naravnem Ornitološkem parku Pont de Gau, ki se nahaja le nekaj kilometrov stran od Saintes Maries de la Mer.

Sprehodili smo se skozi urejen naravni park, kjer smo videli izjemno veliko flamingov. Vsekakor je tukaj najboljša priložnost, da si jih pogledamo od blizu, v parku pa so seveda tudi številne druge ptice. Cena vstopnic je bila 7,5 € za odrasle in 5 € za otroke nad 3 leta. Mi smo v parku bili dobro uro.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Nato pa smo pot nadaljevali proti soteski Verdon, ki je bila naša naslednja destinacija. Na poti do vasice Sainte Croix du Verdon smo občudovali neskončna sivkina polja, kjer smo se tudi ustavili in se poslikali ob vijolčnih poljih.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

V vasici Sainte Croix du Verdon, ki se nahaja neposredno ob istoimenskem jezeru, smo najprej želeli najti prostor v camper stopu, vendar je bil do zadnjega kotička zaseden. Zato smo se zapeljali do bližnjega kampa ob jezeru, vendar ker je bilo že čez deveto uro zvečer, ni bilo več nikogar na recepciji, tako da smo bili primorani obrniti in si poiskati nočitev drugje.

Ko smo se odpeljali nekaj kilometrov stran od Sainte Croix du Verdon, sem ob lokalni cesti, ob sivkinih poljih opazil nekaj parkiranih avtodomov in ker je bil še prostor sem brez okrevanja parkiral zraven njih. Imeli smo srečo in s Katjo sva se veselila, da se bomo v naslednje jutro zbudili s fantastičnim pogledom in odličnim vonjem po sivki.

Lokacija nočitve: ob nasadih sivke – Sainte Croix du Verdon
Cena nočitve: brezplačno

12. dan: Sainte Croix du Verdon

Prebudili smo se v sončno jutro in glede nato, da smo bili deležni izjemnih vijolčnih razgledov na številna sivkina polja, se nam ni nikamor mudilo.

• 

• 

• 

• 

Dopoldan smo se nato odpeljali do Sainte Croix du Verdon, kjer smo najprej šli na sprehod po simpatični vasici. Zanimiva vasica, ki leži visoko na hribčku ob jezeru Lac de Sainte Croix. Nakloni na cesticah v vasici so označeni tudi s tablami za naklon 30% – res strmo.

• 

• 

• 

• 

Sredi dneva smo se namestili v kampu Camping Municipal Les Roches ob jezeru in komaj dobili prostor na dokaj slabi parceli – kamp je bil skoraj 100% zaseden. Kamp je sicer precej velik in razpršen na več lokacij, cesta po kampu je kar ozka, prav tako parcele, tako z našim velikim avtodomom nismo morali ravno povsod.

Jezero Sainte Croix du Verdon je umetno ustvarjeno jezero, ki je nastalo z gradnjo jeza Sainte Croix med 1971 in 1974. Jezero napaja reka Verdon – na izstopu iz soteske Verdon. 

Po parkiranju in namestitvi na ne preveč dobri parceli, smo si skuhali kosilo. Ko se je Liza naspala, pa smo šli na kopanje v jezero. Voda je bila precej bolj topla v primerjavi z morjem v Saintes Maries de la Mer.

Zvečer smo šli na sprehod ob jezeru in seveda na igrala, katerih se je najbolj veselila Liza. 🙂

Bi je prijeten in umirjen dan.

Lokacija nočitve: Camping Municipal Les Roches
Cena nočitve: 27 €

13. dan: Soteska Verdon

Zjutraj sem imel nastavljeno budilko, tako da sem ob 6:30 že bil na kolesu. Kolesaril sem do vasice Moustiers Sainte Marie in nazaj. Pot do vasice je izjemno slikovita, vseskozi sem bil obdan s polji sivke, med kolesarjenjem sem na določenih delih ceste imel tudi izjemen pogled na jezero Lac de Sainte Croix.

Moustiers Sainte Marie je slikovita vasica, ujeta v pečini, v pastelni barvi apnenca in velja za eno najlepših provanskih vasic. Že zjutraj sem v vasici doživel prijeten vaški utrip, v pekarni sem si kupil rogljiček in posedel na klopci v središču vasi.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Naredil sem kar dober kolesarski trening, cesta gre vseskozi gor in dol, tako da sem v dobrih 50 km naredil 800 višinskih metrov – povezava do Strave.

Ko sem se vrnil v Sainte Croix du Verdon, smo se odpravili na jezero in sicer smo si najeli pedolino. Bilo je zabavno, punce so drčale po toboganu, midva s Katjo pa sva uživala v turkizni vodi jezera.

• 

• 

• 

• 

Po kosilu smo naredili premik in si šli pogledati kanjon Verdon, ki velja za najlepšega v Evropi. Zapeljali smo se visoko do grebena, od koder smo imeli izjemen razgled po kanjonu. Nato pa smo se zapeljali do mostu Pont du Galetas, kjer se reka Verdon izliva v jezero Lac de Sainte Croix. Tukaj smo ob kampu našli zelo lep in miren camper stop, kjer smo prenočili.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Soteska Verdon (Les Gorges du Verdon) je rečni kanjon, ki velja za enega najlepših v Evropi. Dolg je 25 kilometrov in globok do 700 metrov. Nastal je ob reki Verdon, ki ima izjemno turkizno zeleno barvo. Najbolj impresiven del leži med krajema Castellane in Moustiers Sainte Marie, kjer je reka v apnenec vrezala sotesko do globine 700 metrov. Na koncu kanjona se reka Verdon izliva v umetno jezero Sainte Croix du Verdon.

Po parkiranju avtodoma in namestitvi, smo se hitro odpravili do mostu Pont du Galetas, od koder smo imeli sijajen razgled po reki Verdon, na mestu kjer se izliva v jezero.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Večer smo preživeli na terasi avtodoma, s prijetnim razgledom na jezero.

Lokacija nočitve: Camping Municipal Les Roches
Cena nočitve: 13 €

14. dan: Obisk Azurne obale – Saint Aygulf

Naše potovanje se je počasi prevešalo h koncu, tako da smo se pričeli ozirati proti Sloveniji. Dopoldan smo zapustili sotesko Verdon in se usmerili proti Azurni obali. Želja je bila, da se ustavimo v kakšnem čimbolj mirnem letovišču in si privoščimo nekaj kopanja na mondeni francoski obali.

Vožnja do obale je načeloma potekala brez zapletov, čepravj je na cesti bila gneča. Smo pa imeli kar veliko težav pri iskanju prostega mesta v različnih kampih. Poskusil sem srečo vsaj v štirih kampih ob obali, trikrat niso imeli prostora, enkrat pa so nam za eno nočitev naračunali več kot 80 € in smo se obrnili.

Camper stopov je na Azurni obali zelo malo, pri enem smo poskusili, vendar je bilo vse polno. Nazadnje smo prostor našli v kampu Camping Paradis Des Campers – na obrobju mesta Saint Aygulf.

Kar nekaj časa je trajalo, da smo se sparkirali, nato pa smo hitro skočili preko ceste na peščeno plažo. Na srečo se je dan prevešal v večer, tako da na plaži ni bilo več gneče. Smo se kar dolgo kopali, tako da smo med zadnjimi prišli v kamp.

• 

• 

• 

• 

Kamp Camping Paradis Des Campers nam je bil kar všeč, ima zgledno urejene sanitarije, iz kampa je več različnih izhodov, tako da si hitro na obalni cesti, preko katere moraš iti, da prideš do plaže. To je nekaj kar mi osebno ni všeč na Azurni obali, vendar tako pač je.

Lokacija nočitve: Camping Paradis Des Campers
Cena nočitve: 42 €

• 

• 

15. dan: Vožnja po Azurni obali do Slovenije

Ponoči in zjutraj je ves čas res neprijetno pihalo, zato smo se odločili, da se ne gremo kopat in smo se okrog 12. ure odpravili po Azurni obali proti domu. Želja je bila, da bi se ustavili v slikoviti vasici Eze, vendar se na žalost nismo uspeli, namreč povsod so bile table za prepoved parkiranja avtodomov. Za postanek na oddaljenem parkirišču pa nismo imeli časa, namreč dan je bil namenjen vožnji do Slovenije.

Tako smo zgolj med vožnjo opazovali lepo Azurno obalo, namerno smo se tudi peljali skozi center Nice. Prav tako smo iz višjeležeče lokalne ceste občudovali monarhijo Monaco. Kmalu za Monacom smo prečkali francosko – italijansko mejo. Ves popoldan smo se vozili po Italiji in nekaj čez polnoč smo prečkali italijansko – slovensko mejo in se odpeljali na nočitev v Vrtojbo.

Lokacija nočitve: PZA Vrtojba
Cena nočitve: 10 €

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

16. dan: Sklepne misli potovanja z avtodomom po Franciji

Zjutraj smo kar dolgo spali, saj smo bili utrujeni od vožnje. Nato smo si pripravili zajtrk in ga pojedli na leseni mizi na postajališču. PZA Vrtojba je zelo zgledno postajališče za avtodome, lepo urejeno in na super lokaciji. To jutro smo sicer bili edini tukaj.

• 

• 

• 

Po zajtrku sem poskrbel za avtodom, izpraznil sem kaseto, izpustil odpadno vodo in ga pripravil na vrnitev. Nato smo se odpeljali še zadnje kilometre na našem izjemnem dopustu.

S Katjo sva ob zaključku našega potovanja delila isto mnenje, da je to bilo naše najboljše avtodomarsko potovanje. Na poti domov sva že razmišljala o planih za prihodnje leto. Takšno je pač življenje avtodomarjev. 🙂

Še enkrat hvala podjetju AVTODOMAR.si – Še nisi?, ki prodaja in daje v najem vrhunske avtodoma znamke Benimar. Mi smo na našega “Benija 363” tako navezali, da smo ga kar s težkim srcem oddali nazaj. 🙂

Če vas še karkoli zanima v zvezi z našim potovanjem po Franciji, me lahko kontaktirate na marko@naoff.si.

2 thoughts on “Z avtodomom po Franciji (Alpe in Provansa)”

1. Avtodom Benimar Sport 363 [praktični test] - Gremo na off

   19. 08. 2021

   […] Z avtodomom po Franciji (Alpe in Provansa) […]

   Za dodajanje odgovora se prijavite
2. Potovanje z avtodomom - avtodomarski potopisi na enem mestu - Gremo na off

   29. 08. 2021

   […] Z avtodomom po Franciji (Alpe in Provansa) […]

   Za dodajanje odgovora se prijavite

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Za objavo komentarja se morate prijaviti.