Kolesarska pot na Šumik (Rogla)

kolesarska pot na Sumik

[Tole je gostujoča objava, ki jo je prispevala Živa Prelog.]

Lani poleti sem se končno pustila prepričati in tudi sama kupila gorsko kolo. Sicer še vedno prisegam na specialko, res pa je, da cestna kolesa niso najbolj primerna za gozdne poti in hribe. Skratka novo kolo je bilo treba krstiti, zato sva se s fantom odpravila na Roglo.

Rogla je super. Ima res simpatičen bike park in kup drugih poti, ki so primerne za pohodništvo ali pa kolesarske izlete. No midva sva se odločila za pot na Šumik. 47 km in cca 750 m višinske razlike. Tura je super in verjetno ena najlepših, kar sem jih videla in za vse, ki vas zanima si lahko zemljevid in GPS poti ogledate tule.

Najprej sva parkirala pri hotelu Planja, nato pa sva se spustila kar preko Bike Parka do spodnje postaje žičnice. Ta začetni spust je bil enkraten in še vedno imam v planu, da grem svoje kolesarske sposobnosti in tehniko pilit tja. Upam, da bo letos čas. Skratka po spustu do spodnje žičnice sva nadaljevala pot proti Koči na Pesku od tam naprej do Koče na Klopnem vrhu. To je bila idealna priložnost za prvi krajši postanek. Malce noge v »luft«, a ne za dolgo, ker naju je čakala še dolga pot.

Relativno hitro sva se odpravila naprej proti najinemu cilju, Osankarici. Pot naju je po določenem času pripeljala do Koče Šumik in nato skozi pragozd Šumik do Velikega in Malega slapa Šumik. Ta del ti res jemlje sapo in zdi se kot da si izgubljen nekje v pravljični deželi. Jaz bi lahko kar cel dan ostala tam, saj je bilo tako prijetno hladno. Skratka pot sva nadaljevala naprej in si jo nekje vmes še malo popestrila z zgubljanjem v gozdu. Jaz sem imela končno priložnost, da sem preverila, kako dobro se moje kolo obese na nekoliko manj urejenem terenu, kar je bilo super. Kmalu za tem pa naju je čakal že nov, tokrat daljši, postanek pri Črnem jezeru. Črno jezero sem obiskala z družino že kot majhna in verjetno mi je prav zaradi tiste družinske idilične scene ostal v tako lepem spominu. Sicer je lahko ponekod malce nerodno za kolo, a vseeno je res vredno ogleda in ta del izleta res toplo priporočam. Sledil je še plan, da greva do prizorišča zadnjega boja Pohorskega bataljona, a ker bi morala kolesa pustiti pri koči, sva se odločila, da si bova to ogledala kdaj drugič. Vseeno je bilo moje kolo ravno kupljeno in nisem želela tvegati, da bi si ga kdo izposodil. 😉

Po zadnjem postanku ob jezeru sva se že vračala nazaj. In lepa kot je pot lahko priznam, da je zadnji del najmanj prijeten. Skozi vas Preska nazaj do Rogle vodi pot, ki je 10 km dolga in ima cca 400m višinske razlike. Sicer se to ne sliši tako grozno, a po parih urah kolesarjenja, ko si že precej utrujen, ni tako enostavno. Pa vendar, brez večjih težav nama je uspelo in izlet je bil čudovit. Za razliko od ostalih poti sicer nekoliko počasnejši in z več postanki a tudi taka tura pride včasih prav.

Dodaj odgovor